»Grozot prve svetovne vojne še nismo predelali«
»Grozot prve svetovne vojne še nismo predelali«
Katoliški škofje držav članic Evropske zveze so pozvali k razmisleku o koreninah evropske istovetnosti. Skupne vrednote so tiste, med njimi tudi številne krščanske vrednote, ki med seboj povezujejo skupnost evropskih državljanov, so pojasnili predstavniki Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi ComECE po spominskem bogoslužju, ki so ga minuli torek obhajali v Verdunu, na obletnico začetka prve svetovne vojne pred stotimi leti. Predsednik ComECE, münchenski kardinal Reinhard Marx, je škofe k spominski prireditvi povabil na god »evropskega svetnika« sv. Martina iz Toursa.

S hvaležnostjo se lahko ozremo na dosežke evropskega projekta preteklih desetletij, so še povedali evropski škofje. Združitev in povezovanje evropskih držav je sredstvo, s pomočjo katerega je lažje na miren način reševati raznolikost mnenj in vprašanje pravičnosti.
Prva svetovna vojna po mnenju škofov sploh ne bi smela izbruhniti. Tudi cerkveni predstavniki so tedaj netili ogenj spora in podžigali nacionalistične strasti, menijo člani ComECE. Spomin na te dogodke je sramoten. Med spominskim bogoslužjem na vojaškem pokopališču v Verdunu in v kostnici v Douaumontu so škofje molili za vse žrtve vojn in oboroženih sporov.
Tudi Cerkev se ni dovolj odločno upirala nacionalizmu, je opozoril kardinal Marx in pojasnil: »Ujeta je bila v duh časa.« Obseg prve svetovne vojne je tudi po stotih letih še vedno nepredstavljivo velik, je dejal predsednik ComECE. Tudi zato Evropa grozot prve svetovne vojne doslej še ni dokončno predelala. Sem sodi tudi naloga Cerkva, da spodbujajo dialog o vojni in ljudi podpirajo pri predelavi tragičnih dogodkov.
Bitka pri Verdunu sodi med najpomembnejše bitke prve svetovne vojne na zahodni fronti med Nemčijo in Francijo. Pričela se je 21. februarja 1916 z napadom nemških čet na francoske položaje, zaključila pa se je 18. decembra istega leta brez bistvenega premika poteka fronte. V bitki je življenje izgubilo 170.000 francoskih in 150.000 nemških vojakov.
Mesece dolgi boji pri Verdunu predstavljajo nemško-francoski simbol za tragični nesmisel vojne. Verdun, ki se imenuje tudi »mesto miru«, danes velja kot opozorilo proti vojnim aktivnostim in kot znamenje nemško-francoske sprave.
Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia



