Z Rimom združena grško-katoliška Cerkev v Ukrajini je Vatikan prosila »zaščite za svoje vernike« na polotoku Krim. Tamkajšnja grško-katoliška Cerkev namreč še vedno čaka na dovoljenje za izvajanje verskih obredov, je v pogovoru z nemško katoliško agencijo KNA pojasnil njen voditelj, kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk.

Katoliška Cerkev bizantinskega obreda v Ukrajini je krajevne oblasti doslej že trikrat prosila za dovoljenje, vendar še vedno ni dobila dokončnega odgovora, je dejal nadškof Ševčuk. Na Krimu je pet grško-katoliških župnij, ki so trenutno pod velikim pritiskom. Ševčuk omenja tudi načrtno preganjanje posameznih duhovnikov.

V času krize okoli ruske priključitve Krima je bil februarja lani ustanovljen eksarhat za polotok, ki je v tistem obdobju še pripadal Ukrajini. V tem trenutku ne gre toliko za priznanje eksarhata s strani Rusije, pač pa za golo preživetje krajevnih občestev, je pojasnil nadškof Ševčuk. Po ruski zakonodaji bi njegova Cerkev za novo registracijo potrebovala nadstrukturo v Rusiji, ki pa zaenkrat ne obstaja. Z Rimom združena Cerkev je pod hudim pritiskom, saj svoje ukrajinske pravne pristojnosti ne želi prenesti na Rusijo. To bi namreč pomenilo cerkveno priznanje ruske priključitve polotoka Krim, je potožil višji nadškof.

Tudi v vzhodni Ukrajini je položaj po nadškofovih besedah trenutno izredno dramatičen. »Tam vlada najhujša humanitarna katastrofa po drugi svetovni vojni.« Ljudje na območjih, ki jih nadzorujejo proruski separatisti, stradajo, človekoljubne pomoči iz Ukrajine ni mogoče dostaviti, ljudje pa tudi niso deležni nikakršne pomoči iz Rusije.

»Svetega očeta sem prosil, naj mednarodno skupnost spodbudi k podpori in naj organizira človekoljubno pomoč za Ukrajino«, je še pojasnil nadškof Ševčuk. »Kriza v Ukrajini ni krajevna kriza. Opravka imamo z rušenjem globalnega varnostnega sistema«, je prepričan kijevski višji nadškof. »Brezbrižnost pa je smrtonosna.«

Vir: kath.net
Foto: splet