Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Habsburški imperij

Za vas piše:
I. Ž.
Objava: 03. 06. 2019 / 07:55
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.06.2019 / 08:54
Ustavi predvajanje Nalaganje

Habsburški imperij

Založba Sophia je izdala prevod knjige Habsburški imperij, ki jo je napisal zgodovinar Pieter M. Judson.

Knjiga Habsburški imperij velja v strokovni javnosti za boljši prikaz Habsburške monarhije, saj se avtor, zgodovinar Pieter M. Judson, v prikazu teme ter pri utemeljevanju svojih tez in stališč opira na obsežen nabor literature.

Predstavlja izvirno perspektivo habsburške zgodovine, ki presega partikularne, nacionalno zaznamovane prikaze, ki so jih na ozemlju Avstro-Ogrske kmalu po njenem razpadu začele vzpostavljati nacionalne zgodovinopisne šole in so se uveljavile.

V nasprotju s temi je avtor pokazal, na kakšen način je cesarstvo predstavljalo politični in identitetni okvir milijonom avstrijskih (in kasneje ogrskih) državljanov. Pojasnil je, kakšne rešitve so razvili in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri vzpostavljanju in razvijanju zelo heterogene politične entitete.

Pri tem je opozoril, da so to državo resda razcepljale jezikovne, verske, pokrajinske in zgodovinske razlike, vendar si je oblast prizadevala to raznolikost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi.

Večina pridobitev, ki jih je uvedla habsburška država, je je ohranila še globoko v 20. stoletje

V nasprotju s predstavo o ječi narodov je pokazal, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj ter k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva, kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti.

Pokazal je tudi, da leto 1918 v zgodovini srednjeevropskih družb oziroma skupnosti ni pomenilo radikalnega in nepovratnega preloma. Navkljub spremembi političnega okvira se je večina institucionalnih, družbenih in kulturnih pridobitev, ki jih je uvedla habsburška država, na prostoru novonastalih držav ohranila še globoko v 20. stoletje.

Knjiga vsebuje tudi bogato dokumentarno gradivo, sklene pa se s spremno besedo zgodovinarja dr. Jerneja Kosija, ki se v svojih raziskavah 19. stoletja ukvarja zlasti z nacionalnimi gibanji ter njihovimi razrednimi in političnoekonomskimi konteksti.

Pieter M. Judson

Pieter M. Judson (Utrecht, 1956) je mednarodno uveljavljeni zgodovinar, strokovnjak za zgodovino 19. in 20. stoletja, eden vodilnih proučevalcev habsburškega imperija. V svojem raziskovanju se osredotoča zlasti na nacionalne konflikte ter revolucionarna in protirevolucionarna družbena gibanja, umeščena v mednarodne odnose ter svetovne družbene in ekonomske razmere.

Do leta 2014 je predaval pretežno na Swarthmore Collegeu v Pensilvaniji. Po prejemu Guggenheimove raziskovalne štipendije in berlinske nagrade Nine Marije Gorrissen za zgodovino predava zlasti v Evropi, od leta 2014 na Inštitutu Evropske univerze v Firencah, kjer je zaposlen kot profesor sodobne zgodovine.

Med njegovimi obsežnejšimi deli so poleg pričujoče študije še Exclusive Revolutionaries: Liberal Politics, Social Experience, and National Identity in the Austrian Empire 1848–1914 (za to delo je prejel nagrado Herberta Baxterja Adamsa, ki jo podeljuje Ameriško zgodovinsko društvo, ter nagrado Avstrijskega kulturnega inštituta za najboljše zgodovinsko delo v letu 1997), Wien Brennt: Die Revolution 1848 und ihre liberale Erbe (1998), Constructing Nationalities in East Central Europe (2004), Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria (2006).

O italijanskih koncentracijskih taboriščih

Založba Sophia izdaja tudi revijo Borec, v kateri objavlja prispevke s področja leve politične in misli in zgodovine. Poglejmo nekaj člankov.

V številki 703–705 (2014) so objavljeni članki Daria Mattiussija o italijanskih koncentracijskih taboriščih za slovenske in hrvaške civiliste, Borisa Gombača Zakaj raziskovati taborišča?, Metke Gombač o arhivskem gradivu o tej temi v Arhivu Republike Slovenije, Alessandra Pianija o spominu na koncentracijskem taborišču v Gonarsu v ustnem pričevanju krajevnega prebivalstva, Paola Bristota o risbah Nikolaja Pirnata iz Gonarsa, Moishe Postone Holokavst in trajektorija 20. stoletja ter Gala Kirna Spominski park v Grahovem: od ideologije narodne sprave do odprtega zagovora fašizma.

V številki 709–711 (2014) sta objavljena članka Lojzeta Masla in Botjana Peternelja o partizanskem gibanju v Brkinih in slovenski Istri, Dušana Ščapa o Apaški dolini v letih 1941–1945.

Številka 724–726 (2015) je v celoti namenjena t. i. skritim otrokom druge svetovne vojne. Njihovi starši so se bojevali v ilegali, otroke pa so skrivali pri zaupnih družinah.

O oktobrski revoluciji

Tudi številka 739–741 (2017) je namenjena eni temi, tokrat prispevkom o oktobrski revoluciji. Objavljenih je sedem prispevkov. Uvodoma Lev Centrih piše o vulgarnem marksizmu in oktobrski revoluciji. Sledijo prevodi prispevkov: Alexander Rabinowitch Boljševiki pridejo na oblast, Larsa T. Liha Od februarja do oktobra, Nikolaja Nikolajeviča Suhanova Zapiski o revoluciji (odlomek), Draga Godine - Brežana Spomini Tržačana na oktobrsko revolucijo, Miroslava Krleže Leninizem na moskovskih ulicah in O Leninu ter Darka Suvina Nauki ruske revolucije on njenih posledic.

O Louisu Adamiču

Številka 751–753 (2018) je posvečena zapisom o Louisu Adamiču: Johna Enyearta Louis Adamič: antifašist in antikolonialist, Boža Repeta Iz zapuščine Borisa Kidriča o Louisu Adamiču, Rozine Švent Louis Adamič – človek dveh domovin, Jakoba Müllerja Revolucija v delih Louisa Adamiča, Milana Mrđenovića Adamičev odnos do komunizma in Rusije, Leonore Flis Družbeni angažma v literarnem novinarstvu Louisa Adamiča, Ksenije Šabec Ameriški staroselci v izbranih delih Louisa Adamiča, Blaža Gselmana Primer Adamič: solidarnost z ameriškim delavskim razredom, Boruta Goloba Dinamit – učbenik za političnoekonomske prvošolce ter Samire Kentrić Še žival se upre: Adamičeva šola mišljenja.

Iz zapuščine družine Golež

V številki 754–756 (2018) je uvodoma objavljen prvi del iz zapuščine družine Golež, spomini iz nemškega vojnega ujetništva (1941–1942). Urška Pajk piše o Oskarju Schindlerju kot pravičniškem bonvivanu z velikim srcem.

V številki 757–759 (2018) je uvodoma objavljen drugi del iz zapuščine družine Golež in članka Staneta Terčaka o Jedvigi Golež - Špeli ter Josipa in Ane Golež Dnevnik o bivanju v raznih taboriščih od 28. avgusta 1944 do 20. julija 1945. Marjan Strmčnik piše o reprezentaciji narodnih herojev Jugoslavije v časopisnem diskurzu.

V reviji Borec v številki 760–762 (2018) je najprej objavljen prvi del zapisov Koče Popovića Beležke ob vojskovanju. Lilijana Burcar je pod naslovom Prekomorske brigade – pojem bratstva in enotnosti jugoslovanske partizanske vojske objavila pogovor z Izidorjem Čebrnom in Osvaldom Močnikom.

Kupi v trgovini

Jezus, poskrbi ti
Svetniki
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh