Frančiškan Janez Papa je v zapisu na svojem blogu že pred leti podal nekaj zanimivih smernic, ki osvetlijo ozadje tega – žal zelo priljubljenega – »praznika«. 

Halloween je keltski poganski praznik pred 1. novembrom, njihovim novim letom. Kelti so verovali, da se takrat zabriše meja med mrtvimi in živimi. Duhovi mrtvih naj bi prihajali nazaj na Zemljo, da bi strašili ljudi. Ljudje so se zato našemili, da bi se pomešali med duhove in jih duhovi ne bi prepoznali. 

Njihovi vrači so vsako leto zahtevali, da morajo za pomiritev teh duhov ljudje darovati otroke v žgalno daritev. To je bil dan velike groze in strahu za vso družino in posebej za otroke. Šele ko so Kelti sprejeli krščansko vero, so bili tega strahu zares osvobojeni. 

»Pa saj to ni nič takšnega!« 

Ko postavljamo izrezljane buče na okensko polico in obešamo strašljive podobe po naših hišah, se nam to na prvi pogled morda ne zdi »nič takšnega«. A s tem že na neki način sporočamo hudemu duhu, da naj pride v naše domove in naj napolni našo praznino. 

»Če sodelujemo pri praznovanju noči čarovnic, pomeni, da praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pomeni, da ne verjamemo popolnoma, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo, mirom. Namesto tega, kar nam hoče prinašati noč čarovnic, bi morali storiti vse, kar zmoremo, da bi sporočali to, kar res verujemo: da kristjani ne živimo v strahu, ampak v Božji ljubezni, da se razlikujemo od sveta, ker nočemo nasedati zlu, in da se na dan vseh svetih pripravimo povsem drugače, duhovno, ne pa s poganskim praznikom čarovnic, ki hoče nadomestiti praznik zveličanih – vseh svetih,« je prepričan Janez Papa. 

Kaj o vsem tem pravi Sveto pismo?

Sveto pismo pozna človekov strah in njegov izvor, zato hoče človeka osvoboditi. V Svetem pismu tako najdemo kar nekaj konkretnih odlomkov. »Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: Aba, Oče!« (Rim 8,15). In spet drugje: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1,7). 

V Prvem pismu Timoteju (4,1) apostol Pavel kot prerok vidi v prihodnost: »Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov.« Davno prej pa že psalm 106,37 sporoča: »Darovali so svoje sinove in svoje hčere demonom.« Strah torej ne prihaja od Boga, ampak od njegovega nasprotnika.

Starši, z otroki se pogovarjajte o ozadju tega »praznika«, pri katerem se poudarjata strah in groza ter druge negativne sile. Z otroki se pogovarjajte o tem, kaj nas o tem uči Cerkev. FOTO: Pexels.

Treba je znati razločevati 

Če danes človek ne razločuje, kaj je Kristusovo in kaj od hudega duha, dela samo sebi škodo. Če otroci ali starejši praznujejo s silami teme noč čarovnic ali kličejo duhove, bodo gotovo kmalu izgubili »duhovni imunski sistem« in tako prišli pod vpliv temnih sil ter zapustili vero. Janez Papa svetuje: »Poglabljati se moramo v Evangelij, moliti in ne kloniti, iti le za Jezusom, ki je Pot, Resnica in Življenje. Naše družine naj se zbirajo ob stvareh, ki izražajo dobro, vrednote, ljubezen, življenje, ne pa strah, grozo, nasilje, zlo. Povabljeni smo k Bogu v Njegovo Luč, Svetlobo, v Njegov mir, v nebesa in v srečo!«

Obstajajo boljše izbire zabave kot Halloween!

Na koncu svojega zapisa nam frančiškan Janez Papa podaja še nekaj konkretnih smernic, kako se izogniti Hallowenu in njegovem vplivu. Zaradi noči čarovnic se otroci oblačijo v hudiče, čarovnice, zlobne figure iz grozljivk, satanistične heavy metal glasbenike … Zakaj se ne bi oblekli v pozitivne značaje ali svetnike? Ponudimo jim dobre svetniške zglede, berimo jim zgodbe (mladih) svetnikov. 

Skupaj z otroki pripravite kakšno zabavo, na primer zabavo ob času pobiranja jesenskih pridelkov. Pokažite jim, kako se lahko koristno uporabijo buče in drugi jesenski darovi. In še najpomembnejše: »Molite za Božje vodstvo pri vzgajanju svojih otrok. Prosite Boga, naj vašo družino navdihne tako, da se bo več naučila iz dneva svetih kot iz noči čarovnic.«