Heidi na oratorij prinaša veselje

V mnogih župnijah se po veliki noči začnejo intenzivnejše priprave na poletni oratorij. Letos bo v središču Heidi, glavna junakinja mladinskega romana švicarske avtorice Johanne Spyri, ki je izšel leta 1881. Zakaj so izbrali prav to zgodbo in zakaj med oratorijskimi temami sploh dobijo mesto tudi literarni junaki, smo povprašali Klaro Majer, ki je del pripravljalne komisije Oratorija Slovenije. 24 let stara magistrska študentka specialne pedagogike že šest let vodi domači oratorij na Dobrovi, v komisiji Oratorija Slovenije pa že nekaj let sodeluje predvsem pri snovanju katehez, zato zna dobro razložiti, katere vrednote so v ospredju pri letošnji temi. Heidijine vrednote Klara je povedala, da so Heidi izbrali prav zaradi močnih vrednot, ki jih zgodba zelo nazorno prikazuje. Prva izmed njih je čudenje stvarstvu. V današnji družbi nam primanjkuje stika z naravo in občudovanja preprostih stvari okrog nas, ki jih je Bog tako čudovito ustvaril. Nadalje želijo poudariti prijateljstvo po zgledu Heidi, ki kljub njihovi drugačnosti sprejema vse ljudi okrog sebe. Kljub obtožujočim, celo strašljivim govoricam o dedku se ga ne izogiba ali boji, pa tudi s sovrstnico Klaro, ki je na invalidskem vozičku, se hitro spoprijatelji, ne da bi se ozirala na njeno gibalno omejenost. Poleg tega želijo otroke spodbuditi k iskrenemu pogovoru z Bogom, saj Heidi ni znala moliti po obrazcih, pa je vseeno zgradila pristen odnos z Njim. Četrti dan bo v ospredju skrbnost, ki jo Heidi kaže v odnosu do Petrove slepe babice, zadnja in morda najpomembnejša pa je lepota življenja. Prav ta vidik je podlaga za celotno zgodbo, saj gre za Heidijino življenjsko držo, ki privede do tolikšnih sprememb v njenem okolju: dedka osvobodi njegove zagrenjenosti, Klari da voljo, da naredi prve korake, pastirja Petra pa spodbudi, da se nauči brati. Vse to so namreč bolj stvari volje kot sposobnosti in te spremembe so liki dosegli, ko so prevzeli Heidijin optimizem – ne v smislu prisiljenega veselja, ampak zavedanja lepote življenja. Ustvarjalci oratorijskih vsebin primerjajo Heidi z drugimi liki, s čimer želijo otrokom prikazati, da izbira pogleda na življenje ne vpliva samo na nas kot posameznike, temveč tudi na našo okolico. Hkrati drugi liki ponazarjajo čustva in stanja, s katerimi se lahko poistovetimo: Peter ljubosumje, dedek zagrenjenost in osamljenost, Klara občutke nemoči. Heidi kot pozitiven lik prikazuje, da imamo izbiro, kako se lahko odzovemo na težke situacije. Tudi ona bi se lahko smilila sama sebi, ker je sirota, lahko bi zamerila teti, da jo je poslala k tujim ljudem, vendar v svoji preprostosti vse sprejema z optimizmom. Ne, ker ji ne bi bilo nikdar težko, ampak ker zna ceniti to, kar ji prinese življenje. Letos je spet na vrsti pravljični junak S tako predstavljenimi vrednotami se Heidi zdi odlična zgodba za oratorij, vendar bi redkokomu padla na misel ob ugibanju letošnje teme. Kdor pozna okvirni cikel tem (izmenjujejo se namreč svetopisemska oseba, svetnik in domišljijski junak), bi lahko predvideval zgolj, da bo junak iz kakšne knjige ali filma. In čemu sploh taka zasnova? Tilen Mlakar, ki je v pripravljalni komisiji že več let, je pojasnil, da s takšno zasnovo želijo zajemati bogastvo različnih virov ter povezovati vero s kulturo, v kateri živimo. Za otroke in mlade ni pomembno le spoznavanje svetopisemskih likov in svetnikov, ampak tudi, da se učijo v posvetni literaturi in popularni kulturi iskati krščanska sporočila in vrednote. Poleg tega lahko izmišljene zgodbe nudijo širše polje simbolike, asociacij in povezav od biografskih zgodb, s čimer se lahko posameznika dotaknejo na drugačni, bolj simbolni in pogosto globlji ravni. Priprava gradiv poteka v skupini Teme skušajo izbirati čim bolj aktualno, zato izjemoma kdaj tudi spremenijo vrstni red cikla tem. Tako so na primer leta 2022 na prošnjo jezuitov izbrali sv. Ignacija Lojolskega ob 500. obletnici njegovega spreobrnjenja, čeprav sta si zato sledila dva svetnika zapovrstjo. Običajno pa teme skladno z okvirno strukturo predlagajo člani pripravljalne komisije in si jih med seboj predstavijo na skupnih sestankih. Ker je v komisiji vsaj deset članov, je nabor predlogov precej velik, vendar zato tudi pester. Po razpravi o primernosti idej vsak doma razišče tiste v ožjem izboru, da lahko vsi sodelujejo pri izbiri »finalistov« in končnem izboru. Po kakšnih 15 ali 20 sestankih je tema izbrana, potem pa sledi še enkrat toliko ur pripravljanja gradiva: pisanje katehez, snovanje velikih iger, risanje ilustracij, pisanje dramskega scenarija … Večino tega dela je samostojnega, potem pa se zberejo en konec tedna in prebirajo gradivo, ki so ga pripravili drugi. To je neke vrste recenziranje, ki zagotavlja, da je gradivo, ki ga uporabljajo skoraj vsi oratoriji v Sloveniji, dovolj kakovostno. »Heidi bo nagovorila marsikoga!« Člani pripravljalne komisije, ki prostovoljno vlagajo v to toliko časa in energije, imajo v mislih vse, ki bodo sodelovali na oratorijih po Sloveniji. Klaro motivira predvsem občutek služenja, občutek, da dela nekaj dobrega za otroke in v Božjo slavo. »Če se vsak samo malo začne zgledovati po Heidi, opazi vsaj nekaj rastlin ali sončnih zahodov več, kot jih je prej, nekajkrat več zmoli za prijatelje ali se jim zahvali, ali pa se vsaj kakšen večer pogovori z Bogom, namesto da moli po obrazcih, poskrbi za kakšnega človeka več, prepozna, da je njegovo življenje lepo …, je cilj dosežen,« sklene z mislijo, da šteje vsaka majhna sprememba, ki jo v otrocih spodbudi vsebina oratorijskega tedna.

Dostop do članka (47174)

Heidi na oratorij prinaša veselje

Heidi na oratorij prinaša veselje

Heidijine vrednote

Oče in hčerki rojeni pri isti porodničarki

Kakšno vlogo ima barva jajčne lupine?

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.