Politika je pragmatično ravnanje z etičnimi nameni, je nekoč rekel Helmut Schmidt. Dobro se je znašel kot »operativec« in dobro je vedel, kje so meje etičnega koordinatnega sistema. Utrdili so jih tudi zgledi in vzorniki, ki jim je namenil to svojo zadnjo, najbolj osebno knjigo. Zgodnje branje Marka Avrelija in Cicera, ukvarjanje s Kantom in Webrom, poglabljanje v filozofijo Karla Popperja so odločilne markacije na razvojni poti politika, ki se nikoli ni vdal populizmu, a je do konca ostal med najbolj priljubljenimi nemškimi in evropskimi politiki. Onstran ideoloških barikad je znal z zavezniki in nasprotniki vedno najti skupne točke, pa naj je šlo za judovstvo, krščanstvo, islam ali konfucijanstvo. In kaj danes pomeni biti spoštovan politik in Državnik z veliko začetnico? Predgovor k slovenski izdaji je napisal akademik dr. Jožef Muhovič.

Hočem si biti na jasnem, kako sem postal to, kar sem

Odlomek iz knjige (str. 17): Dlje ko sem premišljal o tem, kateri ljudje so najbolj vplivali name na moji življenjski poti, bolj je bledel prvotni pojem vzornika. Z besedo je povezana predstava, da je imenovana oseba zgled kot celovita osebnost, se pravi z vsakim vlaknom in v vsakem oziru. Vzoren pa je človek lahko samo na posameznih področjih, z lastnostmi in krepostmi, s katerimi se odlikuje pred drugimi. Samo te posebnosti štejejo. Človeške slabosti moramo hote spregledati. Marsikateri ljudje, ki so v zgodovini zapisani kot »veliki«, se izkažejo kot neprijetni značaji, če jih pogledamo natančneje.

Zame so bili pomembni tisti ljudje, ki so mi pomagali v določeni situaciji, da sem se bolje razumel. Zaznamovali so me, ker so mi dali odgovore in spodbude ali mi vzbudili radovednost. Tako so prispevali k izoblikovanju moje osebnosti. Osebe, ki se v našem življenju pojavijo v pravem trenutku, je Erich Fromm imenoval »magični pomočniki«. Vse je odvisno od tega, ali jih srečamo takrat, ko jih potrebujemo.

Pred dvajsetimi leti sem objavil obsežno knjigo z naslovom Sopotniki, v katerih sem izrazil svojo zahvalo. Zahvalil sem se najbližjim osebnim prijateljem in prav tako tistim, ki so me spremljali na moji poklicni in življenjski poti. O nekaterih med njimi pišem tudi v pričujoči knjigi. Toda ta knjiga ima drugačen namen. V njej želim strniti odločilna srečanja v svojem življenju in jih hkrati primerjati z zgodovinskimi osebnostmi, ki so vplivale name, povezati z umetninami, ki so me fascinirale, s knjigami, ki so zaznamovale mojo predstavo sveta. Z eno besedo, hočem si biti na jasnem, kako sem postal to, kar sem.

Med letoma 1974 in 1982 je bil zahodnonemški zvezni kancler

Helmut Schmidt se je rodil leta 1918 v Hamburgu, osem let je preživel kot vojak vermahta. Med letoma 1974 in 1982 je bil zahodnonemški zvezni kancler. Pred tem je bil minister za obrambo (1969–1972) in minister za finance (1972–1974). Bil je tudi izjemen diplomat. Imel je velik vpliv na evropsko politiko, partnerstvo Evrope in ZDA, odločitve NATO pakta, prizadeval pa si je tudi za večje sodelovanje s Kitajsko. Politično se je upokojil leta 1986, od leta 1983 je bil soizdajatelj tednika Die Zeit. Z življenjsko sopotnico Loki (1919–2010) je bil poročen 68 let. Umrl je leta 2015, v starosti 97 let.

1/1