V svetu fizike je v javnost prišel dokaz o obstoju Higgsovega bozona, ali ‘Božjega delca’, kakor so ga ljubkovalno poimenovali. Kot so zapisali pri Radiu Vatikan, gre za najmanjši delec v fiziki, ki razloži, kako osnovni gradniki snovi pridobivajo maso. Dokaz je ponovno sprožil razpravo o odnosu med vero in znanostjo, o problemu začetka stvari in o vprašanju Boga. Werner Arber, predsednik Papeške akademije za znanost, in jezuit Gabriele Gionti, teoretični fizik pri Vatikanski zvezdarni, sta v pogovoru za Radio Vatikan to podrobneje pojasnila.

Arber to odkritje pojasnjuje z vidika naravnih znanosti in opozarja, da vsak zapleten organizem zahteva posebno pozornost. Da smo z dokazom Higgsovega bozona znanstveno dokazali obstoj Boga, je napačna trditev. Z verskega vidika pa moremo reči, da je vsak delec, tudi atom, ‘božji delec’. Nobelov nagrajenec je zatrdil, da je pri znanstvenem delu zelo pomembno mednarodno sodelovanje, še posebej, ko gre za zelo zapletene poskuse, ter dodal, kako pomembno je, da se tako delo opravlja v različnih laboratorijih, kajti le na takšen način je moč doseči zadovoljive rezultate.

Na vprašanje, kaj nam ta znanstveni dokaz pove o veri, Gabriele Gionti odgovarja: »Če je neka oseba verna in veruje v dobrega Boga, ki je ustvaril vesolje, potem je njena vera potrjena s tem, da obstaja simetrija v naravi in da ima ta razumsko strukturo«. Simetrija v naravi lahko posredno dokazuje obstoj dobrega Boga, ki je ustvaril ta svet, ‘vsekakor pa to ni znanstveni dokaz’, ampak zgolj potrditev domneve vere. Torej, ‘če nekdo veruje, je to potrditev vere, ne pa znanstvena potrditev’.