Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Hijacinta Mariscotti

Objava: 24. 08. 2005 / 10:25
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:40
Ustavi predvajanje Nalaganje
Hijacinta Mariscotti

Hijacinta Mariscotti

Hijacinta, Cintia, Cinzia, Cintija, Hiacinta, Hijancint, ...

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Atributi: Upodabljajo jo v značilni rjavi redovni obleki, v zamaknjenju ali s križem v roki.

Gizdava, domišljava in vase zagledana Hiacinta se je za vstop v samostan odločila zaradi razočaranja v ljubezni. Deset let je kljub temu, da je postala redovnica, še naprej živela svoje posvetno življenje. Šele po hudi bolezni in svarilu svojega spovednika, da nebesa niso za prevzetne ljudi, se je skesala, opravila javno pokoro in začela živeti spokorno. Poslej je bilo njeno življenje polno dobrih del apostolske ljubezni, s katerimi je pridobila več duš za Boga kot mnogi pridigarji njene dobe, kot je ob njeni razglasitvi za svetnico poudaril papež Pij VII.





Ime: Njeno krstno ime je Klara. Redovno ime Hiacinta, Hijacinta se povezuje z grško besedo hijacint v pomenih »cvetlica; drag kamen«.

Rodila se je leta 1585 na gradu Vignanello blizu Viterba v Italiji,

umrla pa 30. januarja 1640 v Viterbu.

Družina: Rodila se je v grofovski družini. Njen oče, grof Mark Antonij Mariscotti, je pripadal najodličnejšemu rimskemu plemstvu, mati Otavia pa je bila kneginja iz družine Orsini, iz katere izhajajo trije papeži, vrsta kardinalov in drugih odličnežev.

Skupnost: Leta 1605 je vstopila v tretjeredniški samostan klaris v Viterbu. Red klaris je leta 1212 skupaj s sv. Frančiškom Asiškim ustanovila sv. Klara. Red je kontemplativen, zahteva klavzuro in strogo uboštvo. Gojijo zlati češčenje sv. evharistije in Marije.

Ustanove: Ustanovila je dve moški družbi in jima sestavila pravila. Ena je podobna Vincencijevi družbi in se je ohranila v Viterbu; drugo, ki so se imenovali »oblati device Marije« ali »Sassoni« in so se ukvarjali s strežbo starejšim, pa je italijanska vlada odpravila leta 1870.

Dela: Ohranil se je njen duhovni dnevnik.

Kreposti: Potem ko se je spreobrnila, je bila zelo stroga do sebe, hodila je v ponošeni redovni obleki, bosa, ves čas se je postila ob kruhu in vodi, spala na dračju in s kamnom pod glavo. Posebej ji je bilo pri srcu češčenje Najsvetejšega in Device Marije.

Pobožnost: Po Hiacintinem prizadevanju so v Viterbu vpeljali štirideset urno pobožnost češčenja Najsvetejšega tri dni pred pustom oz. pepelnico. Od tam se je ta pobožnost razširila po vsej Cerkvi in je ponekod v navadi tudi pri nas.

Darovi: Hiacinta je bila deležna številnih čudežev, videnj in ekstaz, imela je dar preroštva ter znala razbirati skrite misli drugih.

Zavetnica: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Upodabljajo jo v značilni rjavi redovni obleki, v zamaknjenju ali s križem v roki.

Beatifikacija: 1. septembra 1762 jo je za blaženo razglasil papež Benedikt XIII., za svetnico pa 24. maja 1807 papež Pij VII.

Goduje: 30. januarja.

Misel: »Bodite veseli, prosim vas, imejte pogum in nikakor ne pozabite, da ne bomo nikdar brez napak, dokler tu doli živimo.«

Nazaj na vrh