Tabla s hišnim imenom v Ovčji vasi v Kanalski dolini. FOTO: Ivo Žajdela



Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, sedež ima Jesenicah, se že več let ukvarjajo z raziskovanjem in obeležitvijo starih hišnih (in ledinskih) imen.

Vodja projekta o hišnih imenih na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske je Klemen Klinar. Za Družino smo ga vprašali o projektu hišna in ledinska imena.

Kako ste »pristali« pri temi hišna imena?

Odraščal sem na kmetiji s hišnim imenom Pri Šimnovcu. V domači vasi smo se vsi poznali le po hišnih imenih. Tekom študentskega dela na Občini Jesenice sem predlagal, da bi popisali in obeležili hišna imena v občini in nadrejeni so bili za.

Po zaposlitvi na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske sem predlagal, da projekt predstavimo še nekaj sosednjim občinam in zadeva je z leti prerasla v regijski projekt, ki ima danes že širši obseg.


Klemen Klinar, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, vodja projekta. FOTO: Ivo Žajdela


Do zdaj ste pripravili še vrsto publikacij. Kako poteka vaše delo pri tej temi?

Publikacije so namenjene predvsem obeležitvi hišnih imen. V njih za določeno območje prikažemo hišna imena. V obliki preglednic so prikazana hišna imena s svojimi zapisi ali omembami v župnijskih knjigah, zgodovinskih katastrih ter današnja oblika v narečni in poknjiženi obliki.

Publikacije poskusimo obogatiti z zgodbami, anekdotami in zanimivostmi o hišah in njihovih imenih ter s starimi fotografijami vključenih hiš in krajev. Želim si, da bi bogata zbirka, ki zdaj obsega že 47 knjižic, nekoč izdana tudi kot bogata monografija.

Kakšen je odnos domačinov, ko pridete do njih?

V našem projektu so zelo pomembni starejši domačini, ki običajno najbolje poznajo hišna imena svojega kraja in govorijo najbolj pristno domače narečje. To so ljudje, ki so z imeni rasli, delali in živeli ter so »nosilci« te nesnovne dediščine.

Njihovo sodelovanje vedno znova preseže moja pričakovanja. Pri delu z njimi spoznavam, kakšno bogastvo znanj, spominov, zgodb in življenjskih izkušenj v sebi nosijo starejši. Ne zavedamo se dovolj tega in premalokrat jim prisluhnemo.


Pritrjena tabla s hišnim imenom Pri Babču v Nasovčah. FOTO: Klemen Klinar


Ob delu se srečate s širokim krogom ljudi.

Poleg starejših je k sodelovanju povabljen praktično ves kraj, saj po naboru imen na nivoju krajev ali krajevnih skupnosti pripravimo srečanja, na katerega so povabljeni vsi. Tam jim predstavimo izvor, pomen in vrednost hišnih imen, poleg tega pa zbrana hišna imena pred širšim krogom domačinom še enkrat pregledamo.

V pogovorih s starejšimi je moč čutiti, da so bila hišna imena v polpretekli zgodovini povezana z neupravičeno manjvrednim kmečkim slojem, a danes se to spreminja.

Ljudje so na svoja hišna imena vedno bolj ponosni, saj predstavljajo njihovo vez s preteklostjo, z rodbino in tudi s krajem, v katerega hišno ime sodi.

Umeščajo jih vanj in njihovo preteklost. Na to preteklost so velikokrat ponosni tudi kupci domačij, ki z nakupom »gratis« dobijo še hišno ime. Čeprav te ljudi na hišno ime ne veže rodbinska vez, imena često sprejmejo.

Posebno vlogo v projektu imajo tudi otroci, ki jih preko sodelovanja z lokalnimi osnovnimi šolami vključujemo v fazo zbiranja in odkrivanja zgodb o hišnih imenih. S tem želimo tudi mlado generacijo osvestiti o tem, da bodo to dediščino sprejeli in jo prenašali naprej, povedano drugače, da bodo ponosno povedali, iz katere hiše so, čigavi so.


Pritrjena tabla s hišnim imenom Pri Staretu v Repnjah. FOTO: Luka Pogačnik


Ali poleg hišnih imen zbirate tudi kakšne druge podatke, na primer ledinska imena?

Poleg hišnih imen so tudi ledinska imena pomemben del ljudskega znanja o prostoru. Mogoče so izpostavljena pozabljenju celo bolj kot hišna imena.

Ledinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Z njihovo pomočjo so se ljudje nekoč orientirali v svojem bližnjem življenjskem okolju in pri kmečkih opravilih, danes so imena pomembne orientacijske točke.

Bogastvo teh imen je nepredstavljivo. Na primeru Bohinja smo ugotovili, da uradni Register zemljepisnih imen vsebuje le dobro petino vseh imen, ki sicer obstajajo v prostoru.

Bi navedli nekaj zanimivih ali specifičnih primerov?

Kar se tiče ledinskih imen, so zanimiva in pomenljiva ledinska imena, ki pričajo o lastnostih zemljišča, dejavnosti ali objektih, ki jih danes ni več, med ljudmi pa ostajajo le še v ledinskih imenih.

Na Gorenjskem najdemo npr. veliko ledinskih imen, povezanih s kopišči, kraji kjer se je kuhalo oglje. Čeprav je ta dejavnost že skorajda popolnoma izumrla, številna imena pričajo o lokacijah te dejavnosti.


Knjižice s hišnimi imeni. FOTO: RAGOR


Zanimivo je tudi slišati, kako nekatera najbolj poznana zemljepisna imena izgovarjajo domačini, ki tam živijo.

Nekaj primerov iz Julijskih Alp: Triglav je v narečju v Gornjesavski dolini npr. Tərgvòv. Prelaz med Mojstrovko in Prisankom so stari Kranjskogorci ali Trentarji imenovali drugače, kakor ga poznamo danes – Vršič.

Kranjskogorci so sedlo imenovali Pər Jézerco – Pri Jezercu, saj je bilo na sedlu jezerce, ki je bilo zaradi razstreljevanja ob graditvi vojaških utrdb na južni strani sedla leta 1909 osušeno.

Trentarji so sedlo imenovali Kranjski vrh, saj so preko njega hodili na Kranjsko. Izvorno je Vršič 1738 m visok vrh zahodno od sedla. To ime se za vrh sicer še vedno ohranja, a je veliko manj poznan od sedla, ki je prav po njem dobilo ime.

V neposredni bližini Vršiča se v severni steni Prisanka nahaja skalna podoba Ajdovske deklice, a to romantično ime je nastalo zelo pozno, ob razcvetu turizma. Starejši domačini v Kranjski Gori vedo povedati, da so podobi v steni vedno pravili preprosto Abrәz – Obraz.


Pregled pokritosti raziskav hišnih imen na Gorenjskem. Vir: RAGOR
_ _ _

*Več v reportaži v 10. številki Družine.*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*