Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Hočemo nadškofa Zoreta na tviter«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 29. 11. 2014 / 14:22
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:20
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Hočemo nadškofa Zoreta na tviter«

»Hočemo nadškofa Zoreta na tviter«

Željo iz naslova so izrazili slovenski tviteraši na debatni kavarni knjižnega sejma, ko je založba Družina predstavila knjigo Tviti papeža Frančiška.

V sobotnem dopoldnevu se je založba Družina na knjižnem sejmu že drugič v štirih dneh predstavila v debatni kavarni: včeraj smo z gosti govorili o knjigi Zlo stoletja, danes pa predstavili odmevno knjigo Tviti papeža Frančiška. Manica Ferenc je k »debati« povabila najbolj prepoznavno tviterašico iz cerkvenih logov s. Marjeto Pijo Cevc, enega najbolj vplivnih tviterašev v slovenskem prostoru Marka Crnkoviča in urednico knjige Katarino Ropret.

Ferenc: »Sveti oče tvita v desetih jezikih, ima 15.7 milijona sledilcev«

»Papež Frančišek je premaknil svet s tečajev, vsi mu z veseljem sledimo, on pa sledi papežu Benediktu XVI., ki je prvi tvit objavil 12. decembra 2012,« je dejala Ferenčeva v uvodu in spomnila, da je svet novico o novem papežu izvedel prav s tviterja. »Le nekaj minut po izvolitvi novega papeža je Sveti sedež prav na twitterju sporočil: 'Habemus Papam Franciscum'. Takrat smo tudi izvedeli papeževo ime, čeprav o njem mediji še niso poročali.« Izvolitev papeža je po besedah moderatorke »povzročila pravo vznemirjenje med tviteraši«.

Tudi papež Frančišek ni dolgo čakal. Že štiri dni po izvolitvi je v svet poslal svoj prvi tvit: "Dragi prijatelji, iz vsega srca se vam zahvaljujem in vas prosim, da še naprej molite zame."

Vse to so razlogi, da so razlogi, da se je založba Družina odločila za izdajo knjižice Tviti papeža Frančiška. Sveti oče tvita v kar devetih jezikih (španščini, angleščini, italijanščini, portugalščini, francoščini, latinščini, poljščini, nemščini in arabščini. Papež ima 15.7 milijona sledilcev.


Debata o papeževih tvitih: moderatorka Manica Ferenc, uršulinka s. Marjeta Pija Cevc, Marko Crnkovič in Katarina Ropret (foto Tatjana Splichal)


»To je prava navijačica«

Za uvod je Manica Ferenc vprašala sestro Marjeto Pijo in Marka Crnkoviča, ali se osebno poznata. Čeprav se prek tviterja, kot smo razbrali iz pogovora, tako rekoč vsakodnevno spremljata že vsaj od evropskega prvenstva v košarki, saj je takrat s. Marjeta Pija evforijo ob zmagi slovenskih košarkarjev primerjala z veseljem v nebesih, Crnkovič pa ob tem objavil tvit: »To je prava navijačica!« Tvit je odmeval tudi v dnevnem tiskanem časopisju. Od takrat sta tvitala zelo različne teme, od teologije telesa do urejenosti uršulinskega vrta … Crnkovič je v debatni kavarni dejal, da je bil vesel, ko je zasledil na tviterju sestro uršulinko, saj je po njegovem namen tviterja prav ta, da tam srečal misli ljudi različnih poklicev, nazorov, prepričanj.

Nabor 360 papeževih tvitov

Katarina Ropret, urednica knjige Tviti papeža Frančiška – knjiga je pred nekaj meseci izšla pri založbi Družina – je tvite za knjigo izbrala iz nabora 360 papeževih tvitov. »Papež tvitne vsak dan, razen ob nedeljah ne. Papeževi tviti so takoreč misli za vsak dan. Iz nabora tvitov sem izpustila tiste, ki jih papež pošlje recimo za voščilo, ali ko mladim zaželi srečno pot iz svetovnega dneva mladih …«

Zakaj virtualni svet v knjižno obliko?

»Tviti so objavljeni v internetnem okolju, ki ne omogoča zbranosti, ki si jo papeževi tviti zaslužijo,« je dejala prevajalka in urednica knjige in pojasnila, da ko greš na tviter ali internet, klikneš še tisoč drugih strani, prebereš še sto drugih misli, tako papeževa misel v tebi ne more tako dozoreti, kot če jo na primer prebereš v knjigi. »papeževe misli so tako globoke, da si zaslužijo mesto v tiskani knjigi. To je tudi krasno darilo, saj vsak rad prebere spodbudno misel.«

Papež odslej na nek način tvita tudi slovensko

Papež tvita v devetih jezikih, največ sledilcev ima v španskem jeziku, v italijanskem, pa tudi v latinskem in arabskem številka sledilcev ni zanemarljiva. Knjiga Tviti papeža Frančiška je prevod angleških tvitov, ni pa to prevod že obstoječega izbora, ampak povsem samostojno avtorsko delo. »Na nek način sedaj papež tvita tudi v slovenskem jeziku,« je dejala prevajalka, saj so z izdajo knjige z njegovimi tviti papeževe misli približali tudi tistim, ki ne tvitajo in tistim, ki ne govorijo tujih jezikov.

Crnkovič: »Všeč mi je, da papež ne tvita ob nedeljah!«

Marko Crnkovič je dejal, da mu je všeč, da papež ne tvita ob nedeljah. »nedelja je Gospodov dan, ki bi prišel prav tudi kakšnim brezbožnim tviterašem,« je dejal eden najbolj prepoznavnih slovenskih tviterašev. »zakaj bi moral vsak dan tvitati? In če izbereš dan, ko ne tvitaš, naj bo to nedelja.« Dejal je, da papežu zavida uporabniško ime: pontifex. »Posrečeno je izbrano. Poleg bi moral imeti še F, da bi bil prepoznaven. Prejšnji papež je imel B 16.« Crnkovič je pohvalil knjigo Tviti papeža Frančiška. »Všeč mi je format. Miniatura je idealna za izbor tvitov. Je prava forma za slogane, za kratke misli, s katerimi se prek tviterja nagovarja.« Po besedah crnkoviča se je tviter tako priljubil ljudem, ker mora tviteraš željeno misel zapisati v 140 znakih. »To je dolžina informacije, ki jo je vsak človek sposoben »sprocesirati«, dojeti in si jo zapomniti.«

»Papež je tvitersko sceno poduhovil«

Da je papež Frančišek tvitersko sceno »poduhovil«, jo naredil »eterično«, je dejal Crnkovič in se strinjal s s. Marjeto Pijo, da je tviter primeren za podajanje verskih vsebin. Po nekaterih raziskavah so kratki svetopisemski stavki napisani kot nalašč za sporočanje po tviterju. »Tudi papeževi tviti so kot nekakšen vodnik po evangeliju,« je dejala Ropretova. »So spodbuda kristjanom, naj se vrnejo k evangeliju, naj delijo evangeljsko veselje s sosedi, prijatelji. Papež tudi pogosto opozarja na ljudi z obrobja, na ljudi, ki trpijo, približuje nam drugačen svet in nas vabi, naj bomo sočutni z najbolj ubogimi.«

Tviter za škofe in duhovnike v pastoralne namene

Na vprašanje Manice Ferenc, ali slovenska Cerkev dovolj uspešno uporablja družbena omrežja za pastoralne namene, je s. Pija Marjeta odgovorila, da »bi najraje pogledala v tla«, Marko Crnkovič pa je zaklical: »Hočemo nadškofa Zoreta na tviter«. Pri tem je dejal, da sicer sledi 500 tviterašem, njemu pa jih sledi 12 tisoč, a med njimi ni zasledil kakšnega duhovnika, kaj šele škofa. Zato je bil še toliko bolj vesel sestre uršulinke. Po svetu je drugače, saj veliko škofov, duhovnikov, tudi kardinalov, tviter uporablja za pastoralne namene.

Ropretova je pristavila, da seveda papež Frančišek ne piše govorov sam, verjetno tudi tvitov sam ne pošilja v virtualni svet. Zagotovo pa mu predno tvitnejo misel, to pokažejo. Tako bi se lahko tudi v naši Cerkvi, po mnenju vseh treh, kdo bolj sistematično ukvarjal s tvitanjem z namenom oznanjevanja evangelija.

Hitrosti in točnosti kratkih informacij tviterju mediji ne morejo vzeti

Da družbeni mediji utrjujejo položaj najhitrejšega prenosnika informacij, je dejala Ferenčeva, saj jih povečini že povzemajo klasični mediji in vprašala »debatnike«, kaj to pomeni za tiskane medije. Crnkovič je sicer dejal,d a ne bi rad ugibal, ampak da tviter že sedaj nadomešča vlogo medijev. »Informacije so kratke, zgoščene, hitre. In seveda nepopolne. Mediji nato objavijo dolge članke, ki se nam jih navadno ne ljubi brat. Tviter nadomešča agencijske novice, da si na tekočem, kaj se dogaja.« temu ej pritrdila tudi s. Marjeta Pija in povedala izsledke neke francoske raziskave, da je uspešnost tviterja »točnost in hitrost«. Na začetku so informacije na tviterju točne, hitre, relevantne. S časom se začne dodajati, tviter izgublja resničnost – tu pa je v prednosti novinar in tiskan medij, ki neko novico razišče, razširi, poglobi, razvije. »Prvih novic in hitrosti pa se tviterju ne da vzet!«je dejala s. Marjeta Pija.

»Današnji človek živi v permanentnem informacijskem grehu«

Kako narediti izbor v goščavi tviterskih informacij, je namignila sestra uršulinka: »Živim Bogu posvečeno življenje. Omejitev sem si naredila tudi na tviterju, naredila sem si ožji izbor ljudi, ki jim sledim. Le občasno pogledam še druge.« Crnkovič je pripomnil, da zavida uršulinki, saj »mi, ki ne živimo Bogu posvečenega življenja, živimo v stalnem informacijskem grehu. Permanentnem.« In še enkrat ponovil: »Današnji človek živi v permanentnem informacijskem grehu. Vsega je preveč. Selekcija ni nemogoča, je pa težka. Edini način, da jo narediš, je, da stavri prezreš. Kaj boš prezrl, pa ne veš: vedno se ti nekaj pametnega in pomembnega izmuzne in vedno se ti prikrade v tvojo pozornost nekaj nepomembnega, trivialnega.«

Ob koncu so se tviteraši strinjali, da za pristne odnose med ljudmi ni dovolj virtualni svet,, osebnega srečanja in osebnega dialoga nobeno družbeno omrežje ne more nadomestiti.


Zanimanje za knjigo Tviti papeža Frančiška je izjemno. (foto Tatjana Splichal)

Video predstavitve:




Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Akcija
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€ 29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh