Francoski predsednik Francois Hollande želi v prihodnjem juliju predstaviti osnutek zakona o evtanaziji. Trenutno veljavni zakon iz leta 2005 ne izpolnjuje 'vseh upravičenih prošenj ljudi s težkimi in neozdravljivimi boleznimi', je po navedbah spletnih medijev v začetku tedna v Parizu pojasnil Hollande. Etična skupina, ki jo je imenoval predsednik, mu je pred tem predstavila poročilo o svojem delu. Socialist Hollande je etike pred petimi meseci prosil, naj v večih javnih odprtih razpravah pridobijo mnenje javnosti na temo evtanazije.

Novi zakonski osnutek naj bi po Hollandovih besedah vseboval zadržke za razpolaganje pacientov z evtanazijskimi sredstvi, pa tudi definicijo, pod katerimi pogoji sme neozdravljivo bolna oseba, ki se zavestno odloči za to, pri samomoru ob sebi imeti spremljevalca. Potrebno je še razmisliti, kako bi posameznemu bolniku zagotovili dostojanstveno slovo, potem ko bo sam ali njegova družina sprejel odločitev o prenehanju medicinske obravnave.

Hollande se je že v predvolilnem boju med drugim zavzemal za legalizacijo dejavne evtanazije za tiste neozdravljivo bolne, ki si izrecno želijo končati svoje življenje. Zaradi tega je bil deležen precejšnje kritike s strani Cerkve.

Po t.i. Leonettijevem zakonu iz leta 2005 je dejavna evtanazija v Franciji kaznivo dejanje. Zdravniki pa smejo na željo pacienta prekiniti ali omejiti zdravljenje neozdravljivo bolnega.

Po navedbah časnika 'La Croix' poročilo etične komisije, ki je bilo predstavljeno Hollandeu, malce 'odpira vrata dejavni evtanaziji'. Vsebina poročila je bila predstavljena tudi omenjenemu časniku.

Skupina okoli zdravnika Didierja Sicarda je 'izredno previdna', piše 'La Croix', in se v tem trenutku nagiba proti koreniti spremembi zakona o evtanaziji. Veljavni Leonettijev zakon bi bilo potrebno le 'pravilno uporabiti', argumentirajo etiki. Po njem ima zdravnik namreč že zdaj pravico, neozdravljivo bolnemu pacientu predpisati visok odmerek pomirjeval, s katerimi lahko lajša njegove bolečine. Pri tem bi lahko vzeli v zakup, da zato lahko tudi prej umre.

Poleg tega pa delovna skupina predlaga razpravo o pomoči pri samomoru. Pogoj za to naj bi bili dve neodvisni potrjeni zdravniški diagnozi, da pacient pred seboj nima več kot šest mesecev življenja. Na splošno etiki po navedbah omenjenega časnika pri pacientih in njihovih družinskih članih, ki razmišljajo o evtanaziji, ugotavljajo 'nezadovoljstvo' z zdravniško obravnavo ob zaključku življenja. Po njihovem mnenju lajšanje bolečin ni zadovoljivo, poleg tega pa so zdravniki pogosto neobčutljivi za duševno trpljenje in ne upoštevajo želja pacientov. Etiki zato priporočajo, naj bi paliativna nega tako postala obvezen del zdravniškega izobraževanja.

Francoska škofovska konferenca pa je ob razpravi o evtanaziji izrazila zahtevo po boljši medicinski in človešk oskrbi umirajočih in kritično ocenila namero vlade po liberalizaciji zakona o evtanaziji. Po mnenju škofov naj bi zdravila ob zaključku življenja pripomogla k lajšanju trpljenja, ne bi pa jih smeli zlorabiti za cilj skrajševanja življenjske poti. Škofje zatrjujejo, da je sleherno trpljenje moč spremljati in podpirati.

Foto: splet