Komisija je v svoji analizi makroekonomskih razmer navedla, da je Hrvaška napredovala pri zmanjšanju zasebnega dolga in zunanjih neto obveznosti. Izpostavila je, da je javni dolg še naprej visok, a gre proti obdobju izpred pandemije covida-19. Bančni sektor ostaja stabilen in likviden, zmanjšuje pa se tudi obseg nekakovostnih kreditov.

Zahteve za prevzem

Kriteriji za prevzem evra so sicer inflacijski – povprečna inflacija v letu dni pred tokratno oceno ne sme biti za več kot 1,5 odstotne točke višja od treh članic EU z najnižjo rastjo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) – in javnofinančni: država ne sme biti v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, vsaj dve leti mora biti del sistema ERM II brez velikih težav in napetosti, poleg tega morajo dolgoročne obrestne mere v zadnjem letu dni za največ dve odstotni točki presegati raven iz treh držav z najnižjimi merami v EU.

Komisija v skladu s pravnim redom EU gleda še na druge kriterije, kot so ekonomska in finančna integracija, usklajenost zakonodaje na področju finančnega sistema (pogoj za uvedbo evra je tudi članstvo v bančni uniji) in plačilnobilančna gibanja posameznih držav.

Vodilni predstavniki komisije – predsednica Ursula von der Leyen, podpredsednik Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni – so pretekle dni Hrvaško že pozdravili med evrskimi družinami in oceno označili za pomemben korak, velik dosežek in zgodovinski mejnik za južno slovensko sosedo.

»Čestitke Hrvaški! Hrvaška je naredila pomemben korak k prevzemu evra, naše skupne valute. Manj kot desetletje po vstopu v EU je Hrvaška zdaj pripravljena na vstop v evro 1. januarja,« je po poročanju portala index.hr povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Bo evro podražil življenje?

Večji izziv za oblasti na Hrvaškem, kjer že polno tečejo priprave na zamenjavo kune z evrom, je nizka javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Tako kot drugod po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka in dosega skoraj 10 odstotkov (v Sloveniji je bila maja po HICP pri 8,7 odstotka), zaradi dosedanjih izkušenj držav s prevzemom skupne valute, ko se predvsem pri storitvah cene ob pretvorbi iz nacionalne valute v skupno evropsko običajno precej dvignejo, pa je zaznati precejšen strah pred dodatnimi cenovnimi pritiski.

Manj kot 30 odstotkov Hrvatov meni, da je država pripravljena na uvedbo evra v začetku leta 2023. Večina, 86,2 odstotka, jih meni, da bo uvedba evra privedla do tihega povišanja cen. V vladi in centralni banki so medtem neomajni.

»Prednost bo v tem, da bodo gostje in tujci natančno vedeli, koliko stane. Ne bo jim treba preračunavati, imeti mobilnih telefonov ali kalkulatorjev. Vse bo izraženo v evrih, tudi računi bodo v evrih. Za nas je to super, prav tako pa tudi za goste,« je za RTL povedal Stjepan Dunatov, lastnik restavracije v Opatiji.

Premier Andrej Plenković je prepričan, da je država na uvedbo evra pripravljena, in je napovedal intenzivno kampanjo pred dokončnim prevzemom. Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je medtem pred dnevi na konferenci v Ljubljani dejal, da alternative prevzemu evra na Hrvaškem ni. Hrvaško gospodarstvo je namreč močno evroizirano, valutno tveganje pa zato zelo veliko.

Dvojno označevanje cen

Od 5. septembra bo na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi za vse leto 2023.

Vpliv na Slovence

Vstop Hrvaške v evrsko območje je pomembna novica tudi za Slovenijo, ki je skupno valuto prevzela z letom 2007. Hrvaška je četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence. Veliko slovenskih državljanov ima v sosednji državi tudi nepremičnine.

Rast cen blaga, hrane in storitev tudi pri nas

V enem letu so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin zvišale v povprečju za 8,1 odstotka. Maja so bile cene višje za dva odstotka v primerjavi z aprilom. Majska letna inflacija je najvišja po aprilu 2002, ko Slovenija še ni bila v EU in območju evra.

Že samo cena kave je v Sloveniji trenutno na desetletnem vrhuncu. Povprečna cena za skodelico se začne pri 1,40 evra in sega vse do 3,20 evra. Tudi pri hrani so se cene zelo zvišale, ne samo v trgovini, temveč tudi v restavracijah. Cena vsake jedi se je povečala za približno 2 do 3 evre. Preskok pa se pozna tudi pri turistični panogi. Cene nočitev v hotelih in apartmajih so se v povprečju dvignile za 30 evrov.