Papež Benedikt XVI. je minuli teden sprejel predčasni odstop hrvaškega škofa Ivana Milovana iz poreško-puljske škofije. Škof je bil v preteklem letu vpleten v nepremičninski pravni spor med svojo škofijo in nekim severnoitalijanskim benediktinskim samostanom, kar je v medijih dvignilo precej prahu. Potem ko je zavrnil podpis sporazuma, nastalega z vatikansko pomočjo, so v Vatikanu imenovali posebnega komisarja za omenjeno nalogo in ga zadolžili za podpis dokumenta.

V lanskem novembru je papež imenoval škofa koadjutorja za poreško-puljsko škofijo. Štiriinštiridesetletni Dražen Kutleša bo po odstopu škofa Milovana v celoti prevzel vodenje omenjene hrvaške škofije. Pred imenovanjem je Kutleša deloval v vatikanski Kongregaciji za škofe.

Jabolko pravnega spora je zemljišče v izmeri 250 hektarov na izvrstni lokaciji pri Dajli na obali Istre, s samostanom in vilo, katerega vrednost ocenjujejo na trideset milijonov evrov. Začetki spora segajo že v 19. stoletje, ko je samostan Dajla prešel v roke italijanskega benediktinskega samostana Praglia pri Padovi. V obdobju komunistične vladavine je bila nepremičnina leta 1948 nacionalizirana, leta 2004 pa vrnjena poreško-puljski škofiji.

Takrat se je pričel spor glede lastništva samostana in pripadajočih zemljišč. Leta 2008 je bila ustanovljena papeška kardinalska komisija, ki naj bi poskrbela za razrešitev spora. V Vatikanu so lastniške pravice prenesli na italijanske benediktince. Ti so zahtevali tudi odškodnino za del posesti, ki jo je škofija že pred začetkom spora prodala, novi lastniki pa naj bi tam uredili igrišče za golf.

Škof Milovan se je sprva strinjal z odločitvijo Vatikana, kasneje pa je svoje mnenje spremenil in ni bil več pripravljen prepustiti ozemlja italijanskim benediktincem. Hrvaški mediji so mu izkazali solidarnost in izrazili številne kritike glede ravnanja Svetega sedeža, ki naj bi po mnenju nekaterih skušal v tem primeru ‘italijanizirati’ Hrvaško.

Po stopnjevanju polemike je Hrvaška škofovska konferenca predstavila izjavo za javnost, v kateri je izrazila svojo podporo odločitvi vatikanske komisije, da bi ‘pomirila notranje napetosti’. Že ob začetku spora med hrvaško škofijo in italijanskimi benediktinci so si škofje prizadevali za rešitev znotraj Cerkve. Škofovska konferenca je med drugim pohvalila dušnopastirsko skrb italijanskih benediktincev, ki so za prebivalce v Dajli skrbeli do leta 1948, ko so jih od tam pregnali tedanji komunistični oblastniki. Škofje so izrazili tudi hvaležnost papežu Benediktu XVI., ki je 8. oktobra lani sprejel predstavnika Hrvaške škofovske konference – ta je svetemu očetu predstavil podrobnosti omenjenega spora.

Hrvaška vlada je odločitev papeške kardinalske komisije, v kateri je med drugimi sodeloval tudi zagrebški kardinal Josip Bozanić, razumela kot poseganje v suverenost njihove države, pri tem pa se je sklicevala na dejstvo, da so bile pogodbe o italijanskem lastništvu označene kot neveljavne, zaradi česar bi moralo posestvo v Dajli ostati v hrvaških rokah.