Po izjavah posameznih škofov je zdaj ostro kritiko haške obsodbe proti generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču izrazila tudi Hrvaška škofovska konferenca. V uradni izjavi za javnost, ki so jo objavili minulo sredo, škofje razsodbo sodišča označujejo kot ‘neupravičeno’ in kot ‘žalitev hrvaškega ljudstva ter prava na splošno’.

Haška obsodba je po besedah škofov prinesla ‘nemir v srca številnih hrvaških državljanov in jim odvzela zaupanje v mednarodne pravne ustanove’. Gotovina in Markač sta bila minuli petek zaradi vojnih zločinov obsojena na štiriindvajset oz. osemnajst let zaporne kazni.

Haško sodišče je ugotovilo, da so bili bombni napadi na Benkovac, Knin in Obrovac v začetku avgusta 1995 na povelje generala Gotovine ‘nezakoniti napadi na civiliste in civilne cilje’. Ob generalu Gotovini je bil za krivega spoznan tudi general Markač, ki naj bi izvajal umore, rope in druga grozljiva dejanja. Za vsem naj bi stal nekdanji, zdaj že pokojni hrvaški predsednik Franji Tuđman, kot prvi politični in vojaški voditelj Hrvaške.

Po objavi razsodbe je po hrvaških mestih protestiralo na desettisoče Hrvatov. V Zagrebu so na osrednjem trgu raztrgali evropsko zastavo. Sodeč po anketah je navdušenje za vstop v Evropsko zvezo upadlo in ga podpira le še 38% Hrvatov. Pred obsodbo se je odstotek vrtel okoli številke šestdeset.

Predsednik Ivo Josipović poskuša umiriti strasti in zatrjuje, da Evropska zveza nima ničesar z obsodbami haškega sodišča, saj le-to deluje v sklopu Združenih narodov. Hrvaška kot pravna država razume pravne vidike obsodbe, težko pa sprejme njene politične in zgodovinske vidike. Iz njih si je namreč moč razlagati, da je bila hrvaška osamosvojitvena vojna kriminalno dejanje.

Podobno misel so izrazili tudi škofje, ki ‘z verniki delijo nerazumevanje in žalost nad obsodbo in njeno pravno utemeljitvijo’. Hrvaška škofovska konferenca je izrazila skrb glede negativnega vpliva obsodbe na razlago ‘osamosvojitvene vojne proti srbskemu agresorju’, pa tudi glede njenega vpliva na ugled Hrvaške ter glede prizadevanja za vzpostavitev miru in pravičnosti v mednarodnih odnosih.

Škofje obsojenima generaloma izražajo svojo ‘krščansko in človeško solidarnost’, enako pa tudi ‘vsem nedolžnim žrtvam, ne glede na njihovo narodno pripadnost, ki so svoje življenje izgubile na prizoriščih vojne’. Njihovo trpljenje in nesreča si zaslužita sočutje in ‘obsodbo zločinov, ki so bili storjeni nad njimi’. Škofje v svoji izjavi pozivajo vse odgovorne na Hrvaškem, naj vojne zločine preganjajo in obsodijo, da bo tako pravičnost v službi miru.

Formulacija v obsodbi obeh generalov, da je šlo pri obeh za ‘skupno kriminalno udejstvovanje’, se škofom zdi neupravičena in pomeni ‘žalitev hrvaškega ljudstva in prava na splošno’.

Obsodba bi po mnenju škofov lahko pomenila nevarnost, saj utegne povzročiti novo nasilje. Zato bo potrebna večja pozornost pravnih strokovnjakov, ki so branili obsojena generala. Hrvaška škofovska konferenca poziva vse državljane, naj kljub ‘doživeti krivici’ ohranijo dostojanstvo, vernike pa poziva k molitvi.

Predsednik Hrvaške škofovske konference nadškof Marin Srakič je minuli torek izjavil, da obsodba ne velja le za generale, pač pa za ‘celotno Hrvaško’.