Od filma s takim naslovom ponovno pričakujemo Mirando Priestly (Meryl Streep) kot neusmiljeno šefico z zlobnimi pripombami in nemogočimi zahtevami. A dobimo sterilizirano različico – je negotova, bolj čustvena kot strateška in se celo pusti podučevati, kaj je neprimerno izražanje na delovnem mestu. Glavna tema pa ni, kako bo glavna junakinja Andy (Anne Hathaway) preživela njen teror, temveč kako bosta skupaj, z roko v roki, rešili novinarstvo.

Del filma se dogaja na tednu mode v Milanu. Neko slavnostno večerjo organizirajo v dominikanskem samostanu s slavno da Vincijevo fresko zadnje večerje na steni. Miranda jo občuduje skupaj z glavno junakinjo in jo poduči, da ima običajno na uprizoritvah zadnje večerje Jezus svetniški sij, da Vinci pa mu ga ni nadel, saj je hotel poudariti, da nihče ni popoln. In doda: »Ljudje nazadnje drug drugega vedno izdamo in razočaramo. Kajne?«

Trenutek v filmu je močen – pokaže, da Miranda ve, da Andy načrtuje nekaj za njenim hrbtom. Pokaže pa tudi, da je za...