Hvaležna za zemljo, kmečko delo, vsakogar
Hvaležna za zemljo, kmečko delo, vsakogar
Katere so vaše dejavnosti, s katerimi izstopate?
Dejavna sem v cerkvi kot bralka beril in izredna delivka obhajil pri nedeljski maši, prej sem prinašala obhajilo starejši ženi in možu, sem članica Karitas, na številnih pogrebih imam nagovore, pišem za praznovanja, bila sem predsednica Društva kmetic Zarja Slovenske Konjice-Zreče, zdaj sem podpredsednica, poleg vsega tega se najde čas še za rekreacijo, druženje s prijateljicami.
Bili ste mentorica v resničnostnem šovu Kmetija.
Res je, tja sem šla z namenom, da prenesem svoje znanje na ljudi. Hitro sem spoznala, da to ni to. Je pa res, da vsaj v času svojega obiska nisem dovolila preklinjanja in grdih besed in da bi v nedeljo, če sem morala na snemanje, bila brez maše, torej najprej maša, nato snemanje, kar lahko z veliko hvaležnostjo povem, da so vsi lepo sprejeli tudi mene in mojo držo. Pa sem se poslovila, to ni realen svet, je le dobra izkušnja. Velikokrat sem se počutila kot jagnje med volkovi. Tega me ni bilo strah, bolj tistega, kako je bilo vse skupaj prikazano.
Kako boste kmetica v letu, ki sledi?

Gotovo moj glas ne bo utihnil. Če sem v minulem letu bila slišana in bo samo ena ženska živela v boljših razmerah, kot bi drugače, je bil moj namen dosežen. Z malimi koraki se spreminja svet, dela boljši. Dan vedno začenjam z mislima: Vse premorem v njem, ki mi daje moč. Gospod je moja pot in moja rešitev, koga bi se bal. Tako imamo vsi vsak dan svoje možnosti, biti hvaležni za življenje in svet. Od nas je odvisno, ali ga bomo zapustili boljšega, vsaj takšnega ali slabšega.
Celoten pogovor, v katerem je Karolina Dragica Črešnar spregovorila o nazivu kmetica leta, svoji družini, delu na kmetiji, hvaležnosti, molitvi in še čem, si preberite v novi številki Družine.



