Vlada se je, kot je poročala STA, na včerajšnji seznanila z osnutkom strategije razvoja iger na srečo, ki po besedah ministra za finance Franca Križaniča prinaša ponudnikom iger na srečo davčne ugodnosti, če se odločijo za vlaganja v dodatno turistično dejavnost. Sprejem strategije je ministernapovedal predvidoma za prihodnji teden.Tisti, ki bo veliko investiral v dodatno turistično dejavnost, bo lahko pozneje deležen nižjih davčnih obremenitev, je na novinarski konferenci po seji vlade obljubil Križanič. Glede obdavčitve igralništva je napovedal združitev davka od iger na srečo ter koncesijske dajatve v eno samo dajatev.

Povezava med turizmom in igralništvom je po Križaničevih besedah bistvo strategije razvoja iger na srečo. Kot je zapisano v osnutku, igre na srečo dopolnjujejo turistično ponudbo Slovenije ter zaokrožujejo obigralniško in neigralniško ponudbo v igralniško - turistični proizvod. Strategija bo sicer osnova za desetletni razvoj te panoge v Sloveniji.

V osnutku je zapisano, da je igralništvo eden od delov turistične ponudbe v Sloveniji, ki pa ne služi toliko potrebam po tovrstni zabavi zgolj našega prebivalstva, temveč zadovoljuje te potrebe na dosti širšem območju, tudi za goste iz precej oddaljenih krajev. V tem okviru je po Križaničevih besedah izjemno pomembno, da se predvidevajo štiri različne kategorije dejavnosti na tem področju: igralniško-zabaviščni mega center, igralniško zabaviščni center, grand casino in casino. Poleg tega so predvideni še igralni saloni, katerih število pa se bo zmanjšalo.
Glede predvidene lastniške strukture grand casinojev in igralniško zabaviščnih centrov je Križanič povedal, da bodo ostali v večinski lasti države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti. Skupni delež navadnih delnic, ki so lahko v lasti zasebnih gospodarskih družb, bo torej ostal omejen na 49 odstotkov, odpravila pa se bo omejitev, da ima lahko posamezna zasebna gospodarska družba največ 20 odstotkov navadnih delnic. Partnerstvo in vstop večjih investitorjev pa bo možen v igralniško-zabaviščne mega centre. "To bo veljalo v primeru vrednosti naložbe v višini več sto milijonov evrov do milijarde evrov in pomembnih premikov v naši turistični ponudbi," je dejal. V primeru, da se bo državni delež v teh družbah zmanjšal pod 51 odstotkov, osnutek strategije predvideva okrepitev nadzora tudi z uvedbo licenc za člane uprav in druge odgovorne delavce koncesionarjev.

Zanimanje za investiranje v igralniško-zabaviščne mega centre obstoji iz več različnih delov sveta, tudi iz Las Vegasa, je razkril Križanič, ki meni, da lahko takšno partnerstvo vodi v pomemben preboj v razvoju slovenskega turizma. "Ne smemo prejudicirati, ker obstajajo tekmeci na tem področju," pa je odgovoril na vprašanje o domnevnem ponovnem zanimanju ameriške družbe Harrah's Entertainment za vstop v lastniško strukturo Hita. Ko bo strategija sprejeta in spremenjen tudi zakon o igrah na srečo, bo Slovenija objavila javni poziv za izbiro najugodnejšega ponudnika za naložbo v igralniško- zabaviščni mega center, je dejal.
Igralniško-zabaviščni mega center bo po predlogu imel najmanj 100 igralnih miz, 2000 avtomatov, 1000 sob v koncesionarjevi lasti ali upravljanju ter turistične atrakcije, denimo športnorekreacijski center, center za zdravje in dobro počutje, kongresni center, prostor za zabavne prireditve.

Na takšne vladne in tuje investicijske načrte so se danes odzvali v koordinaciji za omejevanje igralništva. Na tiskovni konferenci je, kot poroča STA, njen predstavnik Bogdan Vidmar, župnik v Podragi, izrazil nasprotovanje vnovičnemu poskusu vstopa ameriške družbe Harrah's Entertainment na slovenski igralniški trg. Vlada pa v osnutku strategije iger na srečo po njegovih besedah ni upoštevala predlogov civilne družbe.

Vidmar je spomnil, da se je Harrah's že pred leti neuspešno dogovarjal o skupni naložbi z novogoriškim Hitom. "Kar mu takrat ni uspelo pri stranskih vratih, zdaj - sicer pod drugim imenom Caesar's Entertainment - poskuša pri stranskih vratih, in to na zelo čuden način, brez javne razprave," je dejal. Ker Američanom takrat ni uspelo priti v Slovenijo, so poskušali prodreti na slovaški trg. Kot je na novinarski konferenci povedal slovaški diplomat Martin Dilong, je takratna vlada po tihem celo spremenila davčno zakonodajo v prid velikim igralniško-zabaviščnim centrom, a so se odzvali državljani z zbiranjem podpisov v podporo peticiji za omejevanje igralništva. To je novo slovaško vlado spodbudilo k ukinitvi vseh olajšav za mega igralnice, je povedal.

Poldrugo milijardo evrov vredna igralnica v Bratislavi bi bila sicer s strateškega stališča odlična, a bi za državljane pomenila velik problem, je opozoril Dilong. Kot je spomnil, tudi v ZDA poskušajo omejiti igralništvo, kolikor je mogoče, Las Vegas denimo stoji sredi puščave, medtem ko so na Slovaškem poskušali igralnico postaviti v glavnem mestu. "Ne priporočam, da se dela potihem," je dejal in menil, da se je treba o takšnih investicijah pogovoriti v okviru javne razprave in se šele potem odločati.

Medtem ko davčne olajšave pomenijo spodbudo igralništvu, pa se v Koordinaciji za omejevanje igralništva zavzemajo za njegovo omejevanje. "Menimo, da je v Sloveniji igralnic že več kot dovolj. Če naj bi ta mega igralnica spodbudila turizem, potem naj vlada glede na zadostno število igralniških zmogljivosti spodbudi izgradnjo hotelov, kongresnih centrov in druge turistične ponudbe ob igralnicah," je dejal Vidmar.
Vlado poleg tega pozivajo, naj preveri, ali morebiti igralništvo ne uničuje klasičnega turizma z dumpinškimi cenami, kar je po Vidmarjevih besedah nesprejemljivo.

Ob zadnjih dogodkih je Koordinacija za omejevanje igralništva – ta civilnodružbena pobuda je leta 2007 zbrala 24.000 podpisov pod peticijo za omejevanje igralništva – pripravila tudi izjavo za javnost, ki je dosegljiva na njeni spletni strani http://igralnice.ne-hvala.com/

Omenimo še, da je Bogdan Vidmar pred časom o tej temi napisal tehten članek, dosegljiv na naslovu http://www.casnik.si/index.php/2010/09/28/nas-odnos-do-iger-na-sreco/