Do 15. septembra bo v Mestnem muzeju v Ljubljani na ogled 85 dragocenih ruskih ikon. Za razstavo so jih posodile tri ugledne ruske ustanove: moskovska Državna Tretjakovska galerija, Muzej umetnosti v Jaroslavlju in Državni zgodovinski in umetnostni muzej Sergiev Posad. Izbor 85 ikon iz obdobja od poznega srednjega veka do 20. stoletja predstavlja zaokroženo zgodbo motiva in podobe Matere Božje, zavetnice pravoslavnega vzhoda. (več o zgodovini pisanja ruskih ikon v tiskani številki številki Družine)

Z barvami sten v petih prostorih (od bele, rdeče, zelene, modre do zlate) so razdelili ikone kronološko in vsebinsko. Fotografije: Ksenja Hočevar

Ikone, ki le redko zapustijo rusko ozemlje, kažejo na ruski odnos do svetega

»Razstava s svojo vrednostjo presega katerikoli razstavni projekt, ki smo ga lahko videli v Sloveniji,« je pred odprtjem dejal Blaž Peršin, direktor Mestnega muzeja in soavtor razstavnega projekta. Poudaril je, da je bil to velik logistični, konservatorski in organizacijski projekt, saj Ikone le redko zapustijo Rusijo. Tudi zato je ljubljanska razstava, ki so jo pripravljali dobra tri leta, plod dobrega sodelovanja Mestnega muzeja z ruskimi muzeji. »Z njo se poklanjamo umetnosti ruskega ikonskega slikarstva,« je povedal Peršin. Soavtor projekta dr. Blaž Vurnik, ki je hkrati tudi urednik kataloga, ki bo sredi junija izšel ob razstavi, pa je o razstavi med drugim povedal: »Ruske ikone predstavljajo najbolj neposredno vez s pravoslavnim vzhodom. Obenem pa nam približajo skupnosti in posameznike minulih stoletij, ki so jim ikone predstavljale razumevanje tuzemskega sveta in onostranstva. Ikone so obvladovale njihov odnos do sveta, do lastne sodobnosti in preteklosti ter hkrati predstavljale enega od pomembnih identifikatorjev lastne identitete.« Odprtja razstave se je udeležila tudi kustosinja Anna Pakhamova iz Državne Tretjakovske galerije: »Razstavljamo ikone Matere Božje, kronološko pa razstava pokriva obdobje od konca XIII. do začetka XX. stoletja. Na razstavi bodo tako predstavljene ikone, ki so stale v t. i. rdečem kotu vsake ruske hiše (pri nas bi rekli bohkov kot), velike cerkvene ikone in manjše podobe, okrašene z dragocenimi okladi.« (Kako so ruski kristjani obranili svete podobe pred uničenjem v času revolucij in režima pa v tiskani Družini)

Ikona je ruskega človeka spremljala od rojstva do smrti

"V začetku 20. stoletja se je Rusija imenovala dežela cerkva in ikon," je zapisal Aleksej Fedorčuk iz jaroslavljskega muzeja umetnosti. "Ikona je spremljala človeka od rojstva do smrti. Ko je na svet privekal dojenček, je družina naročila ikono svetnika, na čigar dan so otroka krstili; ko se je poročil mlad par, sta mladoporočenca za poročno darilo prejela sveti podobi, ki sta nato postali družinski svetinji in se prenašali iz roda v rod. Ikone so slikali ob življenjskih prelomnicah in na njih upodabljali svetnike, na godovne dneve katerih se je v družini zgodilo kaj pomembnega. Sveta podoba je blagoslavljala ves prostor človeškega življenja in delovanja: ikonostase in molitvene podobe v cerkvah, izbrani prostor za domače bogoslužje v hiši, ikone so visele nad hišnim pragom podeželskih dvorcev, zemljiških gospostev, v kotu kmečke izbe, obešali so jih celo v živinske staje. Posebni, prenosni križi in ikone, ki so jih uporabljali na procesijah ob prazničnih slovesnostih ali dneh žalovanja, in čudodelne svetinje, ki so romale iz cerkve v cerkev, so pravzaprav preželi celotno rusko ozemlje ter varovali prebivalce pred nesrečami in trpljenjem. Vseprežemajoča prisotnost ikon ima na ruskih tleh večstoletno tradicijo ..." (Katere sklope ikon so izbrali za razstavo v Ljubljani in kaj želijo z njimi Slovencem sporočiti pa v tiskani Družini)

V manjšem razstavišču prvega nadstropja muzeja bo v času razstave Ikone na ogled razstava umetniške skupine IRWIN: "Was ist Kunst Hugo Ball".