Kaj pomeni živeti polno življenje? Imeti hišo, družino, avtomobil in psa? Vedno nam bo nekaj manjkalo, če se osredotočimo le na materialne stvari. Tudi potovanje ali nakupovalni centri ne bodo prinesle polnega življenja. To je mogoče prav tam, kjer je vsak od nas.

Hrepenenje po sreči

To je spoznala tudi Ann Voskamp, avtorica knjige Tisoč darov. V njeno družino je globoko zarezala rana ob smrti njene sestre. Življenje je bilo prepojeno z otopelostjo, žalostjo, boleznimi, naglico in obveznostmi. A Ann je zahrepenela po sreči, svobodi in lepoti. »Zakaj bi dvomila v izziv, da živim polno? Tukaj in zdaj. Zakaj ne bi vsega mojega življenja prežemale milost, hvaležnost, radost? To je edini način, da sprejmemo Božje kraljestvo.«

Po zahvaljevanju se zgodi čudež

Zahvaljevanje rodi radost in nam dá moč, da se spoprimemo s težavami in se veselimo v dobrem. Začela je pisati dnevnik tisočih darov: od nasmeha ljubljenega v ranem jutru do ostarelih oči v večernem mraku. Ta se še vedno dopolnjuje, iz dneva v dan. Vse v njem je Božji dar, za vse.

»Naštevaj, na koliko načinov te ljubi, na tisoče, še več, nikoli ne nehaj šteti, in ko se zjutraj zbudiš, ne gre drugače, kot da se ponižno obrneš proti vzhodu, razpreš svojo dlan proti nebesom, in čeprav trepetaš in čeprav se čudiš, čeprav je svet grd, je vendarle lep, in lahko se umiriš, lahko zaupaš, vsak trenutek lahko sprejmeš kot milost.«

Ann redno prebira Sveto pismo in ko je začela zapisovati darove, je ugotovila, da je zahvaljevanje zelo prisotno tudi med Jezusovimi učenci. Tudi Jezus se je, preden je prelomil kruh, zahvalil, prav tako ozdravljeni gobavec, ki se je vrnil, da bi se zahvalil Jezusu, tudi sv. Pavel naroča, naj se vselej zahvaljujemo. Po zahvaljevanju pa se zgodi čudež.

Tudi Ann se je zgodil čudež. Oči so se ji odprle za lepoto in obdarjenost, srce ji je napolnila sreča, obraz pa nasmeh in vedrina. Vsi njeni domači so opazili spremembo in celo otroci so jo posnemali in začeli še sami zapisovati darove. Tudi v težkih preizkušnjah.

Darove že imamo, le opaziti jih je treba

Trudimo se po svojih najboljših močeh, da tisto, kar ni prijetno, spremenimo, prebrodimo ali sprejmemo, a hkrati se ves čas zahvaljujmo za vse lepo in dobro, tudi za preizkušnje, težave, izzive.

Darove že imamo, le opaziti jih je treba in se zanje zahvaliti.

Za konec pa še nekaj modrosti Ann Voscamp:

»Življenje je nujen primer, ki zahteva, da ga živimo počasi.«
»Radost je vedno vredna čakanja, življenje v polnosti pa je vredno verovanja. Iskanje!«
»Do življenjske spremembe pride, ko življenje sprejemamo z zahvalo in ne prosimo za kakršne koli spremembe.«
»Molitev brez prestanka je možna le v življenju nenehnega zahvaljevanja.«
»Polno življenje živim le takrat, ko v polnosti živim v sedanjem trenutku.«