Imamo poslanstvo

Blizu Gorice se v neposredni bližini meje z Italijo razprostira župnija Šempeter pri Gorici, ki letos obhaja 600 let od prve omembe župnije. Odbor 600 je koordiniral vse dogodke ob praznovanju obletnice, ki ga bodo s slovesno mašo zaključili na nedeljo Kristusa Kralja, ki jo bo daroval koprski škof Peter Štumpf. »Povabili smo vsa društva in skupine, ki delujejo na območju župnije – s ciljem, da se povežemo in ozavestimo, da župniji vsi pripadamo,« povzame zaključno praznovanje župnik Sašo. »Imamo poslanstvo, da prinašamo Kristusa temu kraju in smo vedno misijonarji.« Delati za ljudi »Čas pandemije je tudi v naši župniji presejal vernike,« opaža župnik Sašo Mugerli, ki je sedem let župnik v Šempetru pri Gorici. »Zdaj dejansko prihaja manj ljudi, tisti, ki pridejo, pa so zares tu, z dušo in srcem. Vesel sem, da so to kar cele družine, mladina in starejši. Prej so nekateri prihajali bolj zaradi navade in druženja. Ta premik je močen in v tem vidim tudi plus pandemije. Tisti otroci, ki hodijo, hodijo s starši, tistih, ki so jih prej starši samo pošiljali, zdaj ni več.« Na območju župnije je tudi šempetrska bolnišnica, z njo dobro sodelujejo. Župnik Sašo je bolniški duhovnik, k mašam pa prihaja veliko zdravstvenega osebja. To daje župniji poseben utrip, predvsem je zelo močna dobrodelnost. Kot bolniški duhovnik koordinira bolniško pastoralo, v kateri sodeluje šest duhovnikov: vsak je en teden dežuren 24 ur na dan in ob sredah tudi mašuje v bolnišnični kapeli, ki bo konec leta obhajala 30 let. En duhovnik pa gre vsak ponedeljek po sobah in vpraša, ali kdo kaj potrebuje. Letos obhajajo 35 let župnijske Karitas (ŽK), ki je ena bolj živih skupin v župniji in dobro deluje. »V DNK župnije je delati za ljudi, biti na razpolago ljudem, priti na pomoč. Z leti se skupina stara, prizadevamo pa si, da jo pomlajujemo.« Sodelavke Karitas obiskujejo starejše za božič in veliko noč ter tudi za rojstne dneve, enkrat letno organizirajo srečanje starejših, kamor radi prihajajo. Starejše in bolne, ki izrazijo željo, pa na prve petke obiskuje tudi župnik. Svoj pečat daje župniji tudi bližina meje z Italijo. Ob letošnji evropski prestolnici kulture so začeli več sodelovati z župnijami čez mejo. »Imamo skupne projekte, skupen križev pot v postnem času, molitvena srečanja, na pobudo Prenove v Duhu v Italiji bomo imeli še zadnje od šestih srečanj Slavimo Gospoda preko meja (tri srečanja v Italiji in tri na Goriškem). Naredimo prevode pesmi v obeh jezikih, v Italiji so imeli nagovor njihovi duhovniki, pri nas naši (oboji s prevodom), in s to molitvijo je nastala med nami lepa skupnost. Odločili smo se, da bomo nadaljevali s srečanji.« Novo življenje »Župniji bi zelo rad predstavil, da se mora kaj tudi spremeniti in postaviti na novo, kaj pa tudi opustiti,« opiše svoja prizadevanja župnik. »Včasih ohranjamo v naši pastorali stvari, ki so preživete. V preteklosti je morda vernikom nek način molitve ali pobožnosti nekaj dal, zdaj pa je to zgolj dogodek na koledarju, za katerega komaj čakamo, da ga obkljukamo. Tako za procesijo na telovo ni bistveno, da so postavljeni štirje oltarji (kar je lahko za tiste, ki jih postavljajo, breme, ki ga ne zmorejo več), ampak da gremo z Najsvetejšim ven, da blagoslavljamo celotno župnijo, polja, ljudi in vse dejavnosti.« Iščejo nove načine, ki bodo pritegnili in verne osebno zbližali z Jezusom. »Slavilna molitev pred Najsvetejšim je nekaj novega, čisto nov impulz v župniji. Vidim, da imajo mladi radi oseben odnos z Jezusom. Začeli smo preprosto s kitaro in klavirjem, zdaj se je oblikoval že 'bend'. Mladi radi prihajajo in pomagajo že pri pripravi prostora. Mislim, da zaenkrat mesečna slavilna molitev prinaša župniji novo življenje.« Mladi se zelo hitro odzivajo na potrebe časa, opaža župnik Sašo. »Preseneča me, da tako hitro razumejo, da je treba neke stvari tudi pustiti in iskati nove načine, kako se srečevati z Bogom in med sabo.« Če nekdo mladim predstavi vsebino vere, jih vpeljuje v molitev, vzamejo tako Boga kot molitev in mašo zelo zares. Nekateri mladi prihajajo tudi med tednom k maši, se družijo, so prijatelji, skupaj praznujejo rojstne dneve in pridejo zvečer v mladinsko sobo tudi zato, da so skupaj, zaigrajo na kitaro. Župnik Sašo pa jim je dal tri pogoje: »Pomembno je, da se družite med seboj, da vsaj enkrat na mesec nekaj naredite za župnijo in da skupaj duhovno rastemo.« Zato jih spodbuja k molitvi in prejemanju zakramentov. Vidi namreč, da je mlad človek že sam po sebi magnet in kako malo je potrebno, da mladi razveselijo tudi starejše. »Hitro so razumeli, kaj mislim in kako vidim župnijo v prihodnosti. In so mi ne le v podporo, ampak tudi v pomoč.« Tako so dejavno vključeni v župnijske dogodke, pripravo in izpeljavo oratorija, birmanskega vikenda … Nekaj lepega Pri katehezi 120 veroučencev sodelujejo dve katehistinji in en katehet, za podmladek skrbijo z uvajanjem nove katehistinje. Klasično obliko verouka enkrat na mesec dopolnjujejo z družinsko katehezo za veroučence od 1. do 4. razreda. Imajo krajšo katehezo za starše in otroke, se pripravijo na sveto mašo, sodelujejo z branjem beril, prošenj za vse potrebe in z zahvalami ter tudi s petjem. »Nastalo je nekaj lepega: starši so se začeli povezovati. Tako je lani ob koncu leta rekel en oče: 'Zdi se mi zelo dobro, da o veri ne samo govorimo otrokom, ampak se pripravimo in gremo skupaj z otroki k maši.' Spet drugi je rekel: 'Dobro je, da versko znanje malo obnovimo, ker sem že marsikaj pozabil.' Tretji pa je rekel: 'Dobro je, da se srečujemo z drugimi starši.'« Enkrat na leto skupaj tudi nekam poromajo. »Odkar smo začeli z mini družinsko katehezo, vidim male premike. Starši se družijo in povezujejo, kar mislim, da je dobro. Prijetno so me presenetili, ko vidim, da redno prihajajo.« Z birmanci v dvoletni pripravi delajo po programu Izbrani. »Filmčki sprožijo dobre debate,« je hvaležen za dobre impulze župnik Sašo. »Vztrajam pa pri tem, da se vključijo v eno od skupin v župniji, tudi k skavtom, ki se zbirajo v Novi Gorici. Spodbujam jih tudi k slavilni molitvi.« Otroci in mladi so dejavni tudi kot skavti, srečujejo pa se v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. V župniji se mesečno srečuje tudi skupina Vera in luč (ViL). Ugotavljajo, da se lučke in prijatelji starajo, mlajših ni, zato prilagajajo program skupini. Zakonci so vključeni v različne zakonske skupine v okviru Družine in življenje, Najina pot …,zato na župnijski ravni nimajo zakonskih skupin. Za vse, kar se v župniji dogaja, in za vse, ki ji pripadajo, molijo zveste molivke rožnega venca pol ure pred mašo, pa tudi osem rož živega rožnega venca. »Hvaležen sem za to močno duhovno vojsko,« pove župnik. Kdor poje, dvakrat moli Ta rek velja tudi za župnijo Šempeter pri Gorici. Otroški pevski zbor vodi Ivana Marussi, ki ima vaje tudi za mladinski zbor, ki ga vodi Mojca Maver Podbersič. Skupaj z nekaj dodatnimi člani postane to mladinski zbor Šempeter Vrtojba, ki gostuje tudi v tujini. Ob zaključku praznovanja 600-letnice župnije bodo imeli 29. novembra koncert v župnijski cerkvi skupaj z orkestrom. Ženski zbor Glas srca je v manjši zasedbi, a se redno srečuje in poje sodobne krščanske pesmi pod vodstvom Simona Merviča. V župniji je cerkveni pevski zbor, ki redno in zvesto poje, vodi ga Alenka Peric. Kadar pojejo združeni zbori, prevzame vodstvo Mojca Maver Podbersič s sodelovanjem organistov in drugih instrumentalistov. Občasno se srečujejo tudi starejši člani župnijskega zbora, ki se ob slovesnostih pridružijo združenim zborom.

Imamo poslanstvo

Imamo poslanstvo

Delati za ljudi

KUZMA – Donacija za bodoče zdravnike

GORNJA RADGONA – PGD Orehovci prevzelo dve gasilski vozili

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.