Da je naravno bitje, je tako zelo očitno in samoumevno dejstvo, da je postalo tako rekoč prozorno in ga pogosto sploh ne opazimo več. Na drugi strani pa je že sam obstoj zgodovine dokaz, da človeško življenje ni enako življenju naravnih biti. Kaj pravzaprav je človek, ni le eno najeminentnejših vprašanj vsake civilizacije, temveč tudi izredno pomembno praktično vprašanje, saj odgovori nanj globoko določajo tudi čisto stvarno vsakdanje življenje. In odgovorov, ki so skušali razložiti ali vsaj opredeliti nejasni in kompleksni človekov položaj v svetu, je bilo, kot vemo, nešteto: od tega, da so človekovi umrljivi naravi primešane božanske prvine, do tega, da Bog zanj ni našel mesta v »hiši sveta« in ga je zato naredil za bitje nedoločene narave, »ne za smrtnika ne za nesmrtnika, da bi lahko sam izklesal svojo podobo tako, kakor mu najbolj všeč« (Giovanni Pico della Mirandola). Nekateri antični filozofi so učili, da je v naravi (gr. phýsis) zapisan tudi etični ideal, po katerem...