Kristjani v Iraku naj se ne bojijo obhajati velikonočnih praznikov, poziva kaldejsko-katoliški nadškof iz Kirkuka, Louis Sako. Iraški kristjani so člani trpeče Cerkve, spominja nadškof, in postni čas je zanje vsako leto priložnost, da poglobljeno razmislijo o svoji veri in da kljub kritičnem položaju ne obupajo.

Prisotnost kristjanov v Kirkuku ima globji pomen ‘za naše muslimanske brate’, poudarja nadškof Sako. Pred kratkim mu je nek znani politik dejal, da lahko ‘le kristjani Irak usmerijo na pot napredka’, nadškofa pa povabil, naj posreduje v dialogu med predstavniki različnih etničnih in političnih skupin v prestolnici nafte.

Kot uvod v omenjeni dialog je kaldejsko-katoliški nadškof 2. aprila letos povabil na javno prireditev v svoji rezidenci, ki so se je udeležili strankarski voditelji, parlamentarci in člani mestnega sveta različnih etničnih in političnih usmeritev, pa tudi policijski in vojaški oficirji, univerzitetni profesorji, predstavniki civilne družbe ter sunitski in šiitski duhovniki. Libanonski maronitski duhovnik p. Maroun Atallah, ki je s skupino vernikov trenutno na romanju v Kirkuku, kjer bodo z iraškimi kristjani obhajali velikonočne praznike, je poročal o izkušnjah v svoji domovini v luči sožitja in skupne obnove. V čustvenem nagovoru je duhovnik pozval: “Bratje smo, ker nas je ustvaril isti Bog, ker je Abraham oče nas vseh, ker smo otroci iste domovine in imamo skupno kulturo. Zakaj naj bi torej živeli v sporu?”

Nadškof Sako je povedal, da je v Iraku veliko težav, “ker sta se izgubili poezija in umetnost, ljudje pa so se navadili na zvoke orožja”. Skrajni čas je, da se vsi vrnejo k skupnim koreninam, “ki dopuščajo, da drug z drugim živijo v miru”. Brez želje po sožitju ne bo ne človeškega, ne moralnega, ne duhovnega, ne gospodarskega napredka za muslimane, kristjane, Arabce in Kurde. Po mnenju nadškofa Sakoja namreč s strahom pred nasiljem položaj v Iraku nikoli ne bo stabilen.

Bagdadski pomožni škof Shlemon Warduni je v pogovoru s časnikarji dejal, da kristjani v iraški prestolnici v velikem tednu in med velikonočnimi prazniki gotovo pričakujejo posebne varnostne ukrepe. Čeprav se verniki zavedajo nevarnosti, pa so kot običajno slovesno bogoslužje obhajali že na včerajšnji veliki četrtek, danes bodo obhajali obrede velikega petka, liturgično slavje pa pripravljajo tudi jutri zvečer in na velikonočno nedeljo. Procesije križevega pota, ki so jih navadno vodile po mestnih ulicah, so tokrat preložili v notranjost svetišč, da bi se izognili morebitnim soočenjem z drugače mislečimi. Bogoslužij na cvetno nedeljo se je tokrat udeležilo več vernikov kot v preteklih letih.

Na fotografiji: nadškof iz Kirkuka, Louis Sako