Nekdanji apostolski nuncij v Bagdadu in trenutni prefekt vatikanske Kongregacije za misijone, kardinal Fernando Filoni, je poudaril, da bagdadski kaldejsko-katoliški kardinal patriarh Louis Raphael Sako za Irak išče pot, ki bi kristjanom zagotavljala njihove državljanske pravice. To pa »v luči kulture in miselnosti v deželi dveh rek ni prav nič preprosto,« je kardinal Filoni dejal v pogovoru za vatikanski spletni portal Vatican News. Pri tem namreč ne gre le za priznanje in strpnost, temveč za resnično pravičnost: »Pravice vseh, manjših in večine, da živijo v svoji državi, kjer imajo zagotovljene svoje državljanske pravice, pa tudi pravico do verske svobode.«

Po besedah kardinala Filonija, ki zaradi dolgoletne diplomatske službe v Bagdadu zelo dobro pozna tamkajšnje razmere, so kristjani v Iraku od nekdaj igrali spravno vlogo: »Lahko rečem, da so kristjani, kljub temu, da so jih v različnih obdobjih grobo preganjali, vedno delovali zelo odprto, pripravljeni na odpuščanje in spravo ter mirno sožitje. Takšno stvarnost živijo že stoletja, in zato nikoli ne bom pozabil, kako so muslimani včasih sami rekli kristjanom: 'Vi ste naš spravni dejavnik. Nikar ne odidite.' Žal pa je bilo in je še vedno zelo veliko izseljevanja.«

Vračanje kristjanov na planoto Ninive, od koder so jih islamski skrajneži s krvavim nasiljem pregnali pred natančno petimi leti, je »zelo počasno«, je potrdil kardinal: »Če ne bodo dobili narodnih in mednarodnih zakonskih zagotovil za dostojno in svobodno življenje, se bodo tisti, ki so odšli, zelo težko vrnili.« Veliko vprašanj se postavlja tudi pri obnovi: »Kako naj pride do obnove? Z novimi načini? Lahko je obnoviti hišo, stavbo, trg, toda kako obnoviti medčloveške vezi, ki so še pred nekaj leti živele na tem območju?« Ta človeški vidik ostaja velik izziv. Iraški kristjani so se v svoji domovini vedno čutili zelo povezane, toda za vrnitev nujno potrebujejo izpolnjene civilne, narodne in mednarodne pogoje.

Danes zaključek sinode kaldejsko-katoliške Cerkve

V mestu Erbil na severu Iraka pa se danes zaključuje sinodalno zborovanje kaldejsko-katoliške Cerkve, ki so se ga prvič udeležile tudi neposvečene osebe. V pismu papežu Frančišku je kaldejski patriarh Louis Raphael Sako izrazil »veliko veselje« iraških kristjanov glede želje rimskega škofa po obisku dežele dveh rek. Že vse od prvih stoletij je bila kaldejska Cerkev tudi misijonarska, saj je oznanjevala evangelij vse do Kitajske, na tej poti pa je žrtvovala veliko mučencev, katerih število narašča še danes, je zatrdil Sako: »Lahko rečemo, da je bila naša Cerkev skozi celotno zgodovino vedno Cerkev mučencev.«

V pismu papežu je patriarh pripomnil, da »tudi naši muslimanski bratje in sestre v vsakdanjem življenju veliko pretrpijo«. Želi si, je zapisal, »da bi v skupni bolečini izravnali poti upanja na boljšo prihodnost«. Sako svetemu očetu izraža globoko hvaležnost kaldejske Cerkve za njegovo molitev ter bližino kristjanom in vsem prebivalcem Iraka ter celotnega območja.

Tema tokratne sinode je bila položaj kaldejske Cerkve v Iraku in celotni diaspori. Patriarh Sako je poudaril, da so laiki kot udeleženci sinode in občestva »sodelavci Cerkve«. Patriarhu se zdi pomembno, da bi kaldejske skupnosti lahko izpolnjevale svojo vlogo v občestvih krajevnih Cerkva.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media