Starejši par, ki je izgubil vse svoje imetje, potem ko je zapustil dom zaradi nasilja terorističnih skrajnežev »Islamske države«, se je minulo nedeljo v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. Kot sta povedala v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA, jima je srečanje s svetim očetom vlilo upanja ob zavedanju, da v svoji stiski nista sama.

»Poziv svetega očeta vsemu svetu, naj moli za Irak, nama veliko pomeni, kajti v tem pozivu sva zaznala njegovo trpljenje zaradi preganjanja kristjanov, še posebej v Iraku«, je povedal Mubarak Hano. »To naju navdaja z močjo in s pogumom, kajti ne trpiva samo midva, kot vidiva, tudi sveti oče trpi z nama.«



74-letni Mubarak Hano in njegova 68-letna žena Agnese prihajata iz iraškega mesta Karakoš, ki je nekdaj veljalo za krščansko prestolnico dežele. Poročila sta se leta 1965, imata deset otrok – eden izmed njih je duhovnik – in dvanajst vnukov.

Potem ko sta 6. avgusta letos prejela vest, da v njuno mesto prihajajo čete »Islamske države«, sta zbrala svoje otroke in vnuke in sredi noči zapustila dom, s seboj pa nista vzela drugega kot oblačila, ki sta jih tisti trenutek imela na sebi. Družina je najprej odpotovala v bližnji Erbil, kjer so pristali v begunskem taborišču in tam prebivajo vse odtlej.

Mubarak in Agnese sta uspela pripotovati v Rim z eno izmed njunih hčera, v Vatikanu pa sta se udeležila nedeljskega srečanja papeža Frančiška z ostarelimi. Ob tej priložnosti sta se srečala s svetim očetom in z njim tudi spregovorila nekaj besed. V teh dneh se vračata v begunsko taborišče v Erbilu.

V pogovoru za CNA je Agnese povedala, da je bila »povsem navdušena nad srečanjem s svetim očetom, s papežem, ki nas vse opogumlja in nam vzbuja upanje«. Kot je dejala, tudi sama veliko moli zanj in iskreno upa, da bodo molitve svetega očeta pripomogle k skorajšnji vrnitvi pregnanih kristjanov v Iraku na njihove domove.

Mubarak se srečanja spominja predvsem v trenutku, ko je papež stopil proti njima, ju objel in sprejel »kakor oče, ki se je razveselil svojih otrok, prispelih iz daljnega kraja«. »Rekel nama je, naj bova močna, naj se ne počutiva osamljena. Kot je dejal, je on najin oče, najin predstavnik po vsem svetu.«

Agnese je pojasnila, da jo je pri papežu najbolj presunila »njegova preprostost, izražena dobrodošlica in objem«: »Ko naju je objel, so me oblile solze in začutila sem, da nama je sveti oče zelo blizu.«

»Kot mati, kot vse matere, še bolj občutim trpljenje otrok in vnukov, pa tudi naše trpljenje, trpljenje mater in babic. Izgubili smo svojo cerkev, kamor smo hodili k bogoslužjem, to nam je zelo veliko pomenilo. Svoje vnuke sem vedno učila, naj molijo h Gospodu in naj obiskujejo Gospodovo hišo. Toda Gospodove hiše nimamo več.«

Govoriti o prihodnosti Iraka je trenutno »izredno zapleteno, zelo težko«, je pojasnil zakonski par, kajti številni ljudje nimajo nikakršnega upanja, da bi lahko kdaj koli vrnili na svoje domove. »Želijo si pobegniti, pustiti vse za seboj, kajti razmišljajo o prihodnosti svojih otrok, ki morda sploh ne obstaja, še posebej za kristjane na našem območju.« Ob tem sta poudarila, kako je krščanstvo v Iraku prisotno že od samega začetka, »celo prej kakor islam«.

Kljub izgubljenemu upanju mnogih, da se še kdaj vrnejo v domovino, zakonca Hano pri tem vztrajata in trdita, da »imata vso pravico živeti v tistem delu Iraka. Smo najstarejše ljudstvo v Iraku, tam smo bili pred prihodom islama. In tam bomo vedno ostali.« Kot sta pojasnila, njun sin Jona, duhovnik, v begunskem taborišču pomaga družinam, ki tam živijo, sodeluje pa tudi z vsemi kristjani na celotnem območju. »Kot mati najdem moč v Gospodu in se ves čas smehljam. Vse trpljenje pa prikrivam v svojem srcu«, je Agnese pojasnila s solznimi očmi. »Ne želim si, da bi otroci videli moje trpljenje, rada bi, da bi jim moj nasmeh vlival upanje. Opogumljam jih, vse trpljenje pa ohranjam v srcu.«

»Pozivava vse kristjane po svetu, naj molijo z nami in za nas, da bi nam Gospod pomagal zaključiti naše trpljenje, da bi zaživeli v miru kot drugi ljudje po svetu«, je dejal Mubarak. »Želiva si, da bi nas ljudje videli kot brate in ne kot sovražnike.«

Vir: CNA
Foto: CNA