Irci danes odločajo o tem, ali naj državna ustava še naprej enači pravico do življenja matere s pravico do življenja nerojenega otroka. V referendumu bodo izglasovali, ali naj se iz ustave briše osmi člen, ki je bil dodan v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, na njem pa temeljijo strogi predpisi glede umetne prekinitve nosečnosti v državi. Javnomnenjske raziskave so dolgo časa kazale v prid podpornikom legalizacije splava, vendar je razlika med njimi in zagovorniki življenja vedno manjša.

Irska je imela doslej najstrožjejšo zakonodajo o splavu na svetu. Umetna prekinitev nosečnosti ni dovoljena niti v primeru posilstva, incesta ali pri hudih razvojnih nepravilnostih zarodka. Od leta 2014 je splav dovoljen v primeru, ko je ogroženo življenje matere.

Če bodo državljani glasovali za umik osmega člena, bo vlada v Dublinu parlamentu predlagala zakon, ki predvideva legalizacijo splava do dvanajstega tedna nosečnosti. Kakšna bodo zakonodajna določila, še ni povsem jasno. Predsednik irske vlade Leo Varadkar vodi manjšinjsko vlado, ki jo v parlamentu podpira opozicijska stranka Fianna Fail. Njeni poslanci pa so glede vprašanja splava razdeljeni v različne tabore.

Cerkveni predstavniki so v zadnjih tednih množično spodbujali k ohranitvi ustavnega dopolnila. »Če bo pravica nerojenega otroka do življenja izbrisana iz ustave, bodo nerojeni otroci brez kakršnih koli ustavnih pravic,« je v pogovoru za spletni portal Vatican News opozoril severnoirski nadškof Eamon Martin, predsednik Irske škofovske konference, ki ji pripadajo irski in severnoirski škofje. Po njihovem mnenju lahko z eno samo spremembo popusti celoten »jez« zaščite življenja v državi. Današnji referendum je torej za Irsko temeljnega pomena.

Vir: Kathpress
Foto: splet