V pričakovanju množičnega pomanjkanja duhovnikov v bližnji prihodnosti irski katoliški škofje dejavno načrtujejo delovanje župnij brez duhovnikov in nedeljske obrede, ki naj bi jih vodili laiki, je poročal irski časnik ‘The Irish Catholic’. Prvič v zgodovini irske Cerkve vse več skupnosti ostaja brez župnika, veliko težavo pa predstavljajo tudi večje župnije, ki so svoje dni razpolagale z več duhovniki, danes pa mora en sam skrbeti za več cerkva.

Glede na majhno število mladih, ki se odločajo za duhovniško pot, in vse višjo povprečno starost duhovnikov, ki upravljajo irske župnije (ter peščico stalnih diakonov) bodo škofje najverjetneje izdali dovoljenje, da bodo nedeljske bogoslužne obrede vodili laiki, ki bodo vernike lahko tudi obhajali. Ob delavnikih bodo urejena molitvena srečanja in branje Svetega pisma, ne bo pa možnosti za prejem svetega obhajila. Takšni ukrepi bi bili v irski Cerkvi še pred nekaj leti popolnoma nepredstavljivi.

Po navedbah omenjenega časnika naj bi vodilni predstavniki Cerkve na Irskem o tem razpravljali na oktobrskem srečanju v Maynoothu. V naslednjih tednih bodo prejeli delovno gradivo, v njem pa bodo zapisane smernice za morebitne dejavnosti župljanov v župnijah brez duhovnika. Laiki naj bi v prihodnosti prevzeli vodilno vlogo v irski Cerkvi. Poročeni stalni diakoni, diakonsko posvečenje je doslej prejelo osem kandidatov, bodo v odsotnosti duhovnika skrbeli za nemoten potek bogoslužnega obreda.

‘The Irish Catholic’ se je o tej temi obširneje razpisal po tem, ko je v javnost prišla vest, da dublinski nadškof Diarmuid Martin minuli konec tedna ni izdal dovoljenja redovnici za vodenje bogoslužnega obreda v eni izmed tamkajšnjih župnij.

Po navedbah prisotnih so verniki kot običajno prišli k nedeljski maši, ker pa se duhovnik ni pojavil, je neka redovnica prevzela vodenje obreda, v pridigi nagovorila župljane in prisotnim razdelila obhajilo. Tiskovna predstavnica nadškofa Martina je za omenjeni časnik pojasnila, da je bil dogodek v župniji Blessington ‘brez primere’ in da naj to ne bi postalo stalna praksa. Potrdila je, da mora za vodenje nedeljskega bogoslužja v odsotnosti duhovnika nadškof v naprej izdati posebno dovoljenje.

Tovrstni obredi so že običajna praksa v delih celinske Evrope, kjer je zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev že več župnij ostalo brez duhovnika. Cerkveni voditelji na Irskem nad takšnim načrtom niso bili posebej navdušeni in so ga vedno obravnavali kot poslednji zasilni izhod.

Škofje naj se tudi ne bi strinjali z uporabo izraza ‘bogoslužni obred’, ker bi verniki lahko zmotno mislili, da se udeležujejo svete maše. Jasno bo določeno, da sme župnija takšne obrede prirediti le v izjemnih okoliščinah, kadar resnično ni možnosti, da bi med občestvo prišel duhovnik. Cerkveno vodstvo bo poskrbelo, da bodo nedeljska bogoslužja potekala čimbolj nemoteno, slavja ob delavnikih z razdeljevanjem svetega obhajila pa bodo dovoljena. Župljani naj bi se naučili vodenja obredov z branjem svetopisemskih odlomkov.

Cerkveni voditelji na Irskem so se vedno bolj prisiljeni soočati z dilemo, kaj storiti, kadar ni na razpolago duhovnika, ki bi daroval sveto mašo. Povprečna starost duhovnikov v irskih župnijah je 64 let. Vsako leto se upokoji precejšnje število duhovnikov, število novomašnikov pa iz leta v leto strmo upada. Slika je precej drugačna od tiste iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so številni irski novomašniki prva leta svojega duhovništva preživeli v tujini, saj v irskih župnijah ni bilo prostih mest.

Irski škofje bodo morali za potrditev svojih načrtov zaprositi tudi Vatikan. Sveti sedež je nekaj podobnih dovoljenj že izdal, denimo za Francijo, Belgijo, Združene države Amerike in Avstralijo.