Irska vlada je sporočila, da bo vložila predlog zakona, s katerim bodo uzakonili pravico do splava v primeru življenjske ogroženosti matere.

To je sporočila, potem ko je v tej katoliški državi val ogorčenja sprožila smrt nosečnice, ki ji niso hoteli umetno prekiniti nosečnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mož umrle bo tožil Irsko

31-letna zobozdravnica je umrla 28. oktobra, potem ko ji v bolnišnici kljub hudim bolečinam zdravnik ni hotel umetno prekiniti nosečnosti, ker je njenemu 17 tednov staremu fetusu še vedno bilo srce. Ženska je tri dni trpela bolečine, preden je plod umrl in so ga nato kirurško odstranili. Čez tri dni je ženska umrla zaradi sepse in odpovedi organov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Javnost tedaj s smrtjo ni bila seznanjena, je pa nato v javnosti spregovoril njen soprog. Zavrnil je sodelovanje z dvema irskima preiskavama in namerava Irsko tožiti na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Irski poslanci bodo prvič glasovali o splavu

Minister za zdravje James Reilly je povedal, da bodo razpravo v pristojnih parlamentarnih odborih začeli januarja, predlog zakona naj bi oblikovali do velike noči, o njem pa naj bi glasovali do poletja. To bo sicer prvič, da bodo irski poslanci glasovali o splavu, ki je najbolj sporno vprašanje v državi. Splav je namreč dovoljen samo v primeru, ko je življenje matere dejansko ogroženo. Kljub temu pa vlada doslej ni sprejela zakonodaje, ki bi zdravnikom dala jasne smernice, kdaj in pod kakšnimi pogoji je prekinitev nosečnosti zakonita. Zdaj naj bi to popravila in pripravila ustrezen zakonodajni okvir, poroča BBC.

Splav dovoljen v primeru življenjske ogroženosti matere

Irsko vrhovno sodišče je sicer leta 1992 razsodilo, da morajo splav legalizirati v primeru življenjske ogroženosti matere. Presodilo je namreč, da bi morali 14-letnici, ki jo je posilil sosed, opraviti umetno prekinitev nosečnosti, ker je v nasprotnem primeru grozila s samomorom. Leta 1992 in 2002 je vlada na referendumih skušala doseči uvedbo ustavnih sprememb, s katerimi bi splav dovolili samo v zdravstveno nujnih primerih, ne pa tudi v primeru groženj s samomorom, vendar so volivci takrat to zavrnili.

Evropsko sodišče za človekove pravice pa je leta 2010 Irsko obsodilo kršitve človekovih pravic, ker ženski, ki je prebolela raka, niso hoteli izvesti splava, čeprav so jo zdravniki opozorili, da bi se ji zaradi nosečnosti lahko rak ponovil. Nato so ji ga izvedli v Veliki Britaniji, kjer sicer po ocenah več kot 4000 Irk vsako leto opravi abortus. Sodišče je kritiziralo irsko vlado, ker ni vzpostavila ustreznih zdravstvenih in pravnih postopkov, ki bi bili učinkoviti in dostopni in s pomočjo katerih bi lahko ženske uresničile svojo pravico do zakonitega splava na Irskem.

Škofje opozarjajo na občutljivo ravnotežje med pravicami otroka in matere

Na torkovo odločitev vlade so se odzvali irski katoliški škofje, ki menijo, da bo odločitev temeljno spremenila občutljivo ravnotežje med enako pravico do življenja tako matere kot nerojenega otroka. »Škofje vidimo to kot ogromno spremembo v irski zakonodaji, ki lahko oslabi spoštovanje do življenja in tako ogroža življenje ter ustvarja novo kulturo v medicinski praksi in skrbi, povezani z nerojenim otrokom na Irskem,« je za Radio Vatikan povedal škof John McAreavy. Škofje so vlado še pozvali, da naj grožnja s samomorom ne bo podlaga za to, da dovolijo splav.


Foto: arhiv Družine / O. N.