Zapri
Iskanje

»Iščite Božji pogled«

Za vas piše:
T. M.
Objava: 10. 10. 2021 / 16:57
Oznake: Cerkev, Papež, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.10.2021 / 17:00
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Iščite Božji pogled«

»Iščite Božji pogled«
Papež Frančišek med opoldansko molitvijo. FOTO: Vatican Media.
V nadaljevanju si preberite nekaj odlomkov iz papeževega nagovora ob opoldanski molitvi Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

»Kaj moram storiti, da bom imel večno življenje?« 

Izpostavimo glagola, ki ju uporablja mladenič v evangeliju: moram storiti – da bom imel. Poglejte njegovo vernost: dolžnost, storiti, da bi imel, torej »naredim nekaj, da bom dosegel to, kar mi koristi«. Toda to je trgovski odnos z Bogom. Vera pa ni hladen obred iz navade »moram – storim – dosežem«, saj gre za vprašanje svobode in ljubezni. 

Vera je vprašanje svobode in ljubezni. 

Poglejte, tu je prvi izziv: kaj je zame vera? Če je v glavnem dolžnost ali menjalnica, smo zašli s poti, kajti zveličanje je dar in ne dolžnost, zveličanje je zastonjsko in ga ni mogoče kupiti. Prva stvar, ki jo je torej potrebno storiti, je, da se rešimo trgovske vere iz navade, ki zbuja napačno podobo o Bogu kot računovodju in nadzorniku in ne kot o očetu, o Bogu, ki ni oče. In mnogi ter večkrat v življenju lahko živimo ta odnos trgovske vere. Storil bom to, ker mi bo Bog dal ono.

Jezus – in to je drugi izziv – pomaga mladeniču tako, da mu ponudi pravi obraz Boga. Saj se je, kakor pravi besedilo, »ozrl vanj« in »ga vzljubil«. To je Bog. Poglejte, od kod se rodi in ponovno rodi vera. Ne iz dolžnosti, ne iz tega, kar je treba storiti ali plačati, temveč iz ljubečega pogleda, ki ga je treba sprejeti. Tako naše krščansko življenje postane lepo, če ne temelji na naših sposobnostih, na naših načrtih, ampak na Božjem pogledu. 

Je tvoja vera utrujena in jo želiš poživiti? Išči Božji pogled, začni z adoracijo, dopusti, da ti je odpuščeno, postavi se pred Križanega. Skratka, pusti mu, da te ljubi. To je začetek vere, da pustimo, da nas ljubi, saj je Oče.

Za vprašanjem in pogledom je še tretji in zadnji izziv, torej povabilo Jezusa, ki pravi: »Eno ti manjka.« Kaj je manjkalo temu bogatemu človeku? Dar zastonjskosti: »Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.« To je morda tisto, kar manjka tudi nam. Pogosto naredimo le to, kar je nujno potrebno, medtem ko nas Jezus vabi k temu, kar je največ možno. Kolikokrat se zadovoljimo z dolžnostmi, z zapovedmi in kakšno molitvijo, medtem ko Bog, ki nam daje življenje, zahteva polet življenja. 

V današnjem evangeliju se dobro vidi prehod od dolžnosti k daru, ki ga je Jezus začel tako, da je spomnil na zapovedi: »Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi …« in je prešel na pozitiven predlog: »Pojdi, prodaj, daruj in hodi za menoj.« Vere ne moremo omejiti na »ne«, ker je krščansko življenje »da«, »da« ljubezni.

Vera brez daru, brez zastonjskosti, brez del dejavne ljubezni nas konec koncev napravlja žalostne, kakor tisti, ki se je, čeprav ga je Jezus osebno pogledal z ljubeznijo, vrnil domov z žalostnim in potrtim obrazom.

Danes se lahko vprašamo: »Na kateri točki se nahaja moja vera? Jo živim iz navade, kot odnos iz dolžnosti ali iz koristi? Se spomnim, da bi jo nahranil tako, da se pustim pogledati in vzljubiti Jezusu? Pustiti, da nas Jezus pogleda, ljubi. In od Njega pritegnjen odgovorim z zastonjskostjo, z velikodušnostjo, z vsem srcem.«


Nalaganje
Nazaj na vrh