Kot so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili pri Zagovorniku, postavljanje tovrstnih vprašanj v okviru zaposlitvenih postopkov pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.

Prijaviteljica diskriminacije je Zagovorniku povedala, da sta ji na razgovoru za službo direktorica ustanove in druga uslužbenka postavili tudi vprašanje o njenem družinskem statusu. Kot je navedla, jo je direktorica vprašala, ali ima družino oz. otroke, saj to vpliva na delo in bolniške odsotnosti. Kandidatka je odgovorila, da so to nelagodna vprašanja in da ni vajena diskriminatornih vprašanj ter da zmore opravljati delo, za katerega se je prijavila. Direktorica je zatem vprašanje ponovila.

Kot je navedla, jo je direktorica vprašala, ali ima družino oz. otroke.

V postopku ugotavljanja diskriminacije sta direktorica in uslužbenka, ki sta vodili zaposlitveni razgovor, v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije, poroča STA. V odločbi je Zagovornik pojasnil, da je po 28. členu zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepovedano zahtevati podatke o družinskem oz. zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Fotografija je simbolična. FOTO: Pexels

Direktorica in uslužbenka državne ustanove sta v postopku povedali, da vprašanje o otrocih in družini ni bilo postavljeno z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pomeni, da vprašanje ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot bi moralo biti, da bi lahko rekli, da ga je direktorica postavila upravičeno. Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.