Val beguncev iz severne Afrike je po mnenju Italijanske škofovske konference problem celotne Evrope. Gre namreč za 'veliko tragedijo, ki se dogaja pred očmi vseh,' je minuli konec tedna poudaril predsednik omenjene konference, kardinal Angelo Bagnasco. Zaradi nemirov so številni ljudje prisiljeni, da zapustijo svojo domovino, zato Italijanska škofovska konferenca poziva Evropsko zvezo, naj zaščiti države, v katere begunci prispejo najprej, mednje pa sodi tudi Italija. Skupnost držav mora v ta problem poseči učinkovito, meni genovški nadškof.

Tudi nadškof iz Agrigenta, Francesco Montenegro, je poudaril, da se val beguncev vsekakor tiče celotne Evrope. Italija lahko sicer ljudem, ki tam pristanejo, nudi takojšnjo pomoč, je za Radio Vatikan pojasnil nadškof, ki je odgovoren tudi za otok Lampedusa, dolgotrajna pomoč pa za tolikšno število ljudi žal ni mogoča. Val prišlekov je bilo sicer moč predvideti, napačno pa so domnevali, da bo ob varovanju meja naval vseeno manjši.

V preteklih tednih je na otoku Lampedusa, ki leži med Sicilijo in tunizijsko obalo, pristalo več kot šest tisoč beguncev. Prvi val je vseboval predvsem begunce iz Tunizije, zdaj pa na otoku pričakujejo tudi val prišlekov iz Libije. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je državljane posvaril pred 'eksodusom svetopisemskih razsežnosti' in pojasnil, da računa na okoli dvesto do tristo tisoč beguncev iz severne Afrike.

Organizacija za varstvo človekovih pravic 'Pro Asyl' je izrazila kritiko, da je nemška razprava o beguncih z Lampeduse izpadla tako, kot da 'to njihovih meja prav nič ne prizadeva'. Poleg tega se pripadnikom omenjene organizacije ne zdi prav, kako si evropski zunanji ministri niso enotni v mnenju, kdo naj bi begunce prevzel, strinjajo pa se, da bi se jih vsi raje ubranili.

Pritožili so se tudi, da Evropska zveza do današnjega dne ni uspela ustvariti enotne in solidarne politike do beguncev. Nujno potrebno po razmisliti o sosedski politiki do severnoafriških držav, kajti begunci 'se bodo borili za svoje preživetje'. In dokler begunci prihajajo v Evropo, se bo potrebno držati evropskih meril o človekovih pravicah.

Minuli četrtek so se evropski notranji ministri sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o ravnanju z begunci iz severne Afrike. Sporazumeli so se, da gre resnično za evropski problem, niso pa prišli do zaključka, kako bi ta problem lahko enotno rešili. Medtem ko je Italija svarila pred množičnim valom beguncev in je svoje evropske partnerje prosila za pomoč, sta avstrijski in nemški predstavnik menila, da skupno ukrepanje še ni potrebno.

Število beguncev, ki so doslej pristali na Lampedusi, po njihovem mnenju še 'ni primerljivo z vojno na Balkanu', ko so v Avstriji sprejeli okoli stošestdeset tisoč beguncev z območja Balkana, okoli stodeset tisoč pa jih je v Avstriji tudi ostalo. Po njihovem mnenju bo Italija pet tisoč beguncev 'že zmogla'. Evropa bo sicer morala držati skupaj, ko bo prispel večji val beguncev, vendar je povsem drugače, 'če nekoga iz države preženejo ali pa če gre za gospodarsko in delavsko emigracijo'.

Kot je poročala italijanska katoliška agencija SIR, naj bi Cerkev v Libiji pripravljala evakuacijo okoli petstotih afriških beguncev. Na seznamu naj bi bili predvsem ljudje, ki so že pri Združenih narodih registrirani kot iskalci azila, med njimi naj bi bilo tudi večje število beguncev iz Eritreje. Ta ukrep je nujno potreben, saj je po govoru libijskega voditelja Gadafija v začetku minulega tedna že prišlo do sovražnih napadov proti tujcem.

Gadafi je v svojem govoru za nemire v Libiji okrivil tuje državljane, med drugim begunce iz Etiopije in Eritreje, in njegovi oboroženi pristaši so vdirali v stanovanja teh ljudi ter številne izmed njih odvedli na zaslišanje.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa Evropski zvezi med drugim očita, da je doslej podcenjevala težave v severnoafriških državah. Po njegovem mnenju se mora Evropa zdaj s skupnimi močmi potruditi za učinkovito politiko do beguncev. Režime v državah severne Afrike so evropske države podcenjevale in v njih niso videle tveganja, kakršnemu so izpostavljeni tamkajšnji prebivalci v zadnjem obdobju.