Od konca leta 2019 do minulega četrtka, ko je na 15. redni seji zasedala Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je v Slovenijo iz Venezuele v dveh valovih prispelo 57 oseb slovenskega rodu, med katerimi so nekateri že zaposleni, drugi ravno te dni pričakujejo zaposlitev, nekaj je tudi šolarjev, dijakov in študentov.

Prvič repatriacija v takšnem obsegu

»Dobro so se vključili v slovensko družbo in se v njej dobro počutijo, govorijo solidno slovensko, otroci so v šolah. Perečih težav doslej ni bilo, se pa seveda dileme lahko pojavljajo vsakodnevno, saj navsezadnje prvič izvajamo repatriacijo v takšnem obsegu,« je poudaril državni sekretar na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Začetek priprav v drugi polovici leta 2019

Priprave na repatriacijo so se začele v drugi polovici leta 2019, konec decembra so v Slovenijo lahko prispele prve osebe slovenskega rodu, ki so Venezuelo zapustile zaradi tamkajšnje hude krize. Slovenija se je, kot je pojasnil dr. Valentinčič, za repatriacijo odločila iz humanitarnih razlogov in hkrati v tem zaznala svoj nacionalni interes.

Še 9 oseb ima pozitivno odločbo

»Prvi val je bil konec leta 2019 in v začetku leta 2020, nato je zaradi epidemioloških razmer v svetu prišlo do polletne zamrznitve. Lani jeseni so razmere spet omogočale, da je v Slovenijo prišla druga skupina, še 9 oseb pa ima pozitivno odločbo za repatriacijo, a še ostajajo v Venezueli – ker urejajo osebne zadeve in še niso pripravljene na pot. Ko bodo, jih seveda ne bomo zadrževali,« je dejal državni sekretar.


Slovensko stališče je, da se kriza v Venezueli lahko reši le po mirni poti in na demokratičen način, žal pa obetov za hitro rešitev krize ni. FOTO: Vatican Media


15-mesečna oskrba

Po prihodu v Slovenijo repatriirancem pripada 15-mesečna oskrba, ki je bila v primeru prve skupine prek tretjega paketa protikoronskih zakonov podaljšana še za tri mesece zaradi objektivnih razmer, saj ni bilo možnosti zaposlitve, zastali so tečaji slovenskega jezika … »Tečaji slovenščine so zelo pomembni. Tu smo orali ledino, postopno prehajamo do sistemske ureditve. Čeprav nam covid seveda ni olajšal dela, so prvi rezultati spodbudni.«

Medresorska delovna skupina

Osrednje telo za repatriacijo je medresorska delovna skupina, koordinirana na Uradu, ki je za lažje vsakodnevno delo lani objavil še evidenčno javno naročilo majhne vrednosti, namenjeno zlasti humanitarnim in nevladnim organizacijam. Kot najugodnejšega ponudnika so izbrali Slovensko karitas, ki odtlej izvaja integracijsko oskrbo teh oseb.

Kooperativnost in prijavljenost

Dr. Dejan Valentinčič je še pohvalil kooperativnost in pripravljenost strokovnih sodelavcev na vseh resorjih, ki se s tem soočajo. Tudi na ministrstvu za zdravje, na katerem vsem repatriiranim osebam omogočajo 15-mesečno brezplačno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je to zagotovljeno na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi ostalih državljanov.

MZ plačnik zdravstvenih storitev

»Sprva smo jim zagotovili nemotene obiske zdravnikov v kraju bivanja, nato smo jih omogočili, da lahko obiskujejo dežurnega zdravnika na lokacijah, na katerih se tedaj nahajajo. Bilo je namreč kar nekaj selitev, preden so se ustalili,« izpostavlja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Ministrstvo je tudi plačnik zdravstvenih storitev (zdravila, prevozi …).

Prebivalcem Venezuele je na pomoč priskočila tudi Karitas. FOTO: arhiv Družine


27 testiranih, vsi negativni

Kot še dodaja, so repatriirane osebe z dostopnostjo in kakovostjo zdravstvenih storitev zadovoljne, ministrstvo jim zagotavlja tudi stalno odzivnost izvajalcev zdravstvenih storitev ob morebitnih vprašanjih. Pri 27 osebah so opravili testiranje na covid-19, vse so bile negativne; tudi sicer doslej večjih zdravstvenih obravnav ni bilo. Dosedanji stroški so nizki, ocenjeni na 2000 do 3000 evrov.

Odloča 5 centrov za socialno delo

Vseh 57 repatriiranih oseb je upravičenih do sredstev za osnovno oskrbo, bivanje in prehrano; nekaj manj pa, kot razloži mag. Valentina Vehovar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, do denarne pomoči, saj so se že zaposlile, kar na ministrstvu toplo pozdravljajo. O tem sicer odloča 5 centrov za socialno delo.

Enotna sistemska navodila za CSD

»Ministrstvo je za CSD pripravilo enotna sistemska navodila za čim lažje odločanje, poseben zahtevek za repatriirane osebe, vzorce odločb, da omogočamo čim hitrejše strokovno in ažurno odločanje o pravicah,« poudarja Valentina Vehovar in doda, da je vnaprej določen strokovni delavec, ki rešuje vse primere in družino tudi osebno sprejme.

MZZ dejavnejše v začetnih fazah

Ministrstvo za zunanje zadeve pa je bilo dejavnejše v začetnih fazah repatriacije, a še vedno zelo pozorno spremlja dogajanje v Venezueli. Prav na podlagi ocene MZZ, da so razmere tam tako hude, da upravičujejo začetek repatriacije, se je leta 2019 začel ves postopek, pojasnjuje vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko in Karibe na MZZ Andrej Medica.


V zadnjih dveh letih se stanje v Venezueli ni izboljšalo, kvečjemu nasprotno. FOTO: Reuters


Še na slabše gre

Dve leti pozneje ugotavljajo, da se razmere v Venezueli, čeprav so izginile iz dnevnega poročanja medijev, niso izboljšanje, celo obrnile so se na slabše: »Pandemija je še dodatno poglobila vsesplošno politično, gospodarsko, družbeno in humanitarno krizo v državi in razgalila, da tam noben družbeni (pod)sistem, vključno z zdravstvenim, ne deluje.«

Rešitev krize le po mirni poti

Slovensko stališče je, doda Andrej Medica, da se kriza v Venezueli lahko reši le po mirni poti in na demokratičen način, žal pa obetov za hitro rešitev krize ni, torej bodo razmere v državi ostajale vsaj enako kritične in se kratkoročno ne bodo spreminjale na bolje, torej bodo ljudje v Venezueli še vedno iskali možnosti za boljše življenje ali celo za preživetje ne le v sosednjih državah, temveč tudi v Evropi.

Ministrstvo krije stroške prevoza

MZZ pomaga in svetuje ljudem, ki so še v Venezueli, prek za to državo nerezidenčno pristojnega veleposlaništva v Braziliji. »Ministrstvo krije stroške prevoza z nakupom letalskih kart. Opiramo se na komercialne lete, nimamo lastnih zmogljivosti. Pri tem smo odvisni od globalnega stanja, pandemije. K sreči so se v zadnjem času letalske povezave spet za silo vzpostavile,« konča Andrej Medica.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Slovenci iz Venezuele: priložnost za nov začetek

Zahvala iz Venezuele [VIDEO]

Venezuela: med begunci vedno več otrok

Venezuelski škof: Maduro tepta človekove pravice