Tretjo soboto v septembru je že tradicionalno Stična mladih, meni pa se ne ljubi vstati. In še dežuje, kar pomeni, da me bo ne glede na število slojev oblačil ves dan zeblo. Sem se res že tako postarala, da me misel na največji katoliški festival v Sloveniji ne vrže več takoj na noge?

Iz cone udobja v vihar

Pa sem vendarle šla. Najprej z vlakom do Ljubljane, potem s t. i. Stična vlakom do Ivančne Gorice in na koncu del poti peš z množico drugih mladih, ki jih slabo vreme ni prestrašilo. Takoj po prihodu se je začela sveta maša, pri kateri nas je koprski škof Jurij Bizjak med drugim spodbudil, da zberemo pogum in skočimo v morje, ker se na suhem ne bomo naučili plavati, da stopimo iz cone udobja, ker bomo le tako lahko osebno rasli. Tema letošnje Stične je bila namreč »Izberi vihar«. A ne zaradi vremena, kot je v šali sklepal prijatelj. Pač pa prav z namenom, da bi se mladi ločili od udobja svoje sobe in šli ven, v vihar, med ljudi z drugačnimi stališči in vredn...