Prvo berilo: Božja grožnja goljufom, Am 8,4–7; Ps 113;
drugo berilo: Moliti je treba za vse ljudi, 1 Tim 2,1–8

Iz svetega evangelija po Luku (16,1–13)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: 'Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.' Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: 'Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.' Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: 'Koliko si dolžan mojemu gospodarju?' Ta je rekel: 'Sto čebrov olja.' On pa mu je dejal: 'Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.' Spet drugemu je rekel: 'Koliko pa si ti dolžan?' Rekel mu je: 'Sto kadi žita.' Dejal mu je: 'Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.' In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči. Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«

Video razlaga za otroke

Pridobivanje prijateljev in veselja 

Piše: p. Primož Jakop

Župnija Ljubljana Dravlje, kjer sem deloval kot župnik do letošnjega avgusta, ima večdesetletno tradicijo postavljanja tematskih jaslic. Kot se spodobi, se seveda tako ali drugače vedno nanašajo na praznovanje učlovečenja Božjega Sina, pa vendar neutrudnim jasličarjem zdaj že tretjo generacijo zapored uspeva najti vedno nov navdih, kako božično zgodbo povedati na način, ki lahko nagovori slovenskega kristjana 21. stoletja. Za lanski božič so si draveljski jasličarji za temo jaslic izbrali Jezusov »govor na gori«, kot nam ga predstavlja evangelist Matej. Vsako od prilik, ki jih Jezus uporabi, so jasličarji upodobili v prizoru iz vsakdanjega življenja Jezusovih sodobnikov. Priznam, da mi je trud jasličarjev dal misliti, ker je upodobitev prizorov dobro pokazala, kako resno je Jezus vzel svoje učlovečenje in kako pozorno je znal opazovati življenje ljudi okoli sebe.

Prilike o krivičnem oskrbniku, ki nam jo Jezus predstavi v današnjem odlomku, sicer ni v omenjenem govoru na gori, vendar nam je lahko iz vseh poudarkov, s katerimi Jezus zgodbo pove, hitro jasno, da ni izmišljena samo za potrebe učenja. Ravno nasprotno – prepričan sem, da si vsak med nami lahko brez velikih težav predstavlja skušnjavo, ki jo predstavlja upravljanje premoženja nekoga drugega, in da ta danes ni nič manjša, kot je bila pred dva tisoč leti.

Bog ne daje, da kopičimo

Tisto, s čimer zgodba pritegne našo pozornost, je nepričakovan obrat ob koncu. Podajanje nauka na način, da znani zgodbi doda nepredviden konec, Jezusu ni tuj in ga mojstrsko uporabi v več znanih prilikah. Zato je pomembno, da danes še toliko bolj pozorno pogledamo, kaj je tisto, kar oskrbnik iz prilike spremeni v svojem ravnanju, da si namesto odpustitve iz službe pridobi gospodarjevo pohvalo. Na prvi pogled se namreč zdi, da se ni spremenilo nič: oskrbnik tako v prvo kot v drugo z gospodarjevim imetjem ravna negospodarno. Tisto, na kar želi naš pogled usmeriti Jezus, je cilj oskrbnikovega ravnanja. V prvem primeru namreč oskrbnik z odtujevanjem premoženja, ki ni njegovo, povečuje le svoje osebno bogastvo, v drugem primeru pa si z njim pridobiva prijatelje. Gledano strogo v okvirih človeških odnosov gospodarjeva pohvala nima smisla, ker gospodar še vedno izgublja lastnino, če pa si kot gospodarja in lastnika predstavljamo Boga, je sporočilo jasno: lastnik vsega, kar imamo, je Bog; kar imamo, nam je dal on. Bog torej ne daje, da kopičimo in zadržimo zase, temveč da delimo med brate in sestre. Tako si med ljudmi pridobimo prijatelje, od Boga pa veselje, ker smo mu postali podobni.