Odbor za svetovno dediščino Unesca jih je na omenjeni seznam vpisal na današnjem srečanju v sklopu dvotedenskega zasedanja Unescovega Odbora za svetovno dediščino. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Izbor del, uvrščenih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Odbor za svetovno dediščino je z vpisom izbranih Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine na 44. zasedanju, ki se je pod kitajskim predsedovanjem začelo 16. julija, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja - Icomos. Ta je 4. junija letos potrdil nominacijo izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem tudi utemeljenost predloga za vpis.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi FOTO: Katja Cingerle

V Plečnikovem pristopu je izpostavljen kakovosten javni prostor

Kot je v oceni nominacije zapisal Icomos, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja; tovrsten pristop je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov.

Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in istovetenju z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture.

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani FOTO: Tamino Petelinšek/STA

Spoštovanje dosežkov preteklosti in snovanje prihodnosti po meri ljudi

Špela Spanžel z ministrstva za kulturo, ki je vodila delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijske dokumentacije, je v izjavi po vpisu na zasedanju v imenu Slovenije povedala, da se je proces, ki je pripeljal do tega priznanja, postopoma začel pred desetimi leti, sprva kot premislek o vrednotah Plečnikove dediščine, še veliko preden se je razvil v pripravo omenjene dokumentacije.

Dodala je, da so skupinska prizadevanja združila široka strokovna znanja, okrepila sodelovanje z lastniki in upravljalci ter jasne zaveze državnih in krajevnih oblasti, predvsem pa spodbudila skrbno oblikovanje osnovnega sporočila Plečnikove dediščine. Na ministrstvu verjamejo, je povedala, »da Plečnikova Ljubljana vzorno ponazarja pristop k dediščini, ki spoštuje dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi, zaradi česar še kako odseva sodobne pojme, kot so kakovostna arhitektura in grajeno okolje, upravljanje, trajnost, lepota in občutek za prostor«.

Nominacijo je pod vodstvom ministrstva za kulturo in v koordinaciji MAO pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljalci Plečnikovih del.

1/4