Cvetno nedeljo je kot otrok vedno komaj čakal, pove Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem. »Že nekaj tednov prej smo v družinskem krogu delili najrazličnejše ideje. 'Kaj bomo imeli pa letos za potico?' je bilo kar velikokrat slišano vprašanje. Zanimivo je bilo tudi samo zbiranje materiala, ki pa ne raste kar na domačem vrtu. Tako smo se odpravili tudi v gozd ali po soseski, kjer smo zbrali vse potrebno. Skrbno smo nabrali najlepši material in se lotili izdelovanja. Takrat doma nismo imeli mizarskih strojev, zato smo potice izdelovali samo z ročnim orodjem: ročno žago, nožem, škarjami, kleščami ... Kot si lahko mislite, je izdelovanje trajalo dlje časa, pa tudi izdelki so bili preprostejših oblik. Vedno pa je to predstavljalo družinsko druženje in sodelovanje, moški smo naredili potico, ženske pa so jo okrasile s šopki iz bršljana, božjega lesa, tise ... Že takrat mi je veliko pomenilo, da imamo na Ljubnem ta zanimivi običaj, da ne izdelujemo navadnih butar, ampak motive, takšne ali druga...