V zvezi z nekaterimi izjavami svetega očeta Benedikta XVI., ki jih je izrazil na svojem predavanju na univerzi v Regensburgu in k pojasnilom tiskovnega predstavnika Svetega sedeža dodajam naslednje:

Mnenje svetega očeta o islamu je skladno s koncilsko izjavo o razmerju katoliške Cerkve do nekrščanskih verstev (Nostra aetate): »Cerkev gleda s spoštovanjem tudi na muslimane, ki molijo edinega Boga, živega in v sebi bivajočega, usmiljenega in vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril ljudem. Njegovim sklepom, tudi skritim, se skušajo podrejati z vso dušo, kakor se je Bogu podrejal Abraham, na katerega se muslimanska vera rada sklicuje. Jezusa sicer ne priznavajo za Boga, vendar pa ga častijo kot preroka; in tudi njegovo deviško mater Marijo časte ter jo včasih tudi pobožno kličejo. Poleg tega pričakujejo sodnega dneva, ko bo Bog obudil vse ljudi in jih poplačal. Zato cenijo moralno življenje in častijo Boga zlasti z molitvijo, miloščino in postom« (Koncilska izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev (N), 3).

Papež se nedvomno zavzema za medverski in medkulturni dialog. Na srečanju s predstavniki nekaterih muslimanskih skupnosti v Kölnu, 20. avgusta 2005, je dejal, da se dialog med kristjani in muslimani »ne sme zreducirati na sezonsko izbiro«, saj se iz preteklosti učimo in ne ponavljamo starih napak. »Iskati želimo poti sprave in se naučiti živeti v spoštovanju do istovetnosti drugega.«

Sveti oče ne zastopa mnenja bizantinskega cesarja Manuela II. Paleologa, pač pa je njegovo izjavo uporabil v akademskem kontekstu z namenom, da bi predstavil nekatera razmišljanja o razmerju med religijo in nasiljem na splošno ter zaključil z jasnim in radikalnim zavračanjem vsakršnega versko pogojenega nasilja. Sveti oče je v poslanici ob 20. obletnici medverskega molitvenega srečanja za mir v Assisiju dejal: »… Izrazov nasilja ne smemo pripisovati religiji, temveč kulturnim mejam, znotraj katerih se religija razvija …V vseh velikih verskih tradicijah najdemo pričevanja globoke povezanosti med Bogom in etiko ljubezni.«

Sveti oče obžaluje, da so nekateri odlomki njegovega nagovora prizadeli tenkočutnost muslimanskih vernikov in da so jih le-ti interpretirali na način, ki ne ustreza njegovim namenom. Ob goreči vernosti muslimanov je zahodno sekularizirano kulturo pozival, naj se izogiba »zanemarjanju Boga in cinizmu, ki ima norčevanje s svetim razume kot pravico svobode.«

Sveti oče izraža svoje spoštovanje do muslimanskih vernikov in želi, da bi v prav razumeli njegove besede, hkrati pa utrdili pričevanje za »edinega Boga, živega in v sebi bivajočega, usmiljenega in vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril ljudem« in sodelovanje »v obrambo in pospeševanje socialne pravičnosti, moralnih vrednot ter miru in svobode za vse ljudi« (N 3).

Papežev govor na univerzi v Regensburgu

Papežev govor na univerzi v Regensburgu (ang.)
Papežev govor na univerzi v Regensburgu (nem.)

Papeževo "opravičilo" zaradi reakcij na njegovo predavanje v Regensburgu (ang.)