Hvaležen sem mu za Cerkev, ki čuti

Maksimilijan Matjaž, celjski škof

Papež Frančišek je bil moj prijatelj. To sem lahko občutil ob vsakem stiku z njim. V njegovem pogledu in stisku roke je bil ves s teboj in pri tebi. Dovolj sta bili že besedi »Pogumno naprej«, da si čutil, da te podpira, ti zaupa in verjame vate. Bil je človek bližine – človeške in božje. Ker je bil z Gospodom tako močno na »ti«, ga je prepoznal v vsakem, ki ga je srečal. Zato je do vsakega pristopal z odprtim in toplim srcem.

Hvaležen sem za njegovo ljubezen do Svetega pisma in Božje besede. Čutiti je bilo, da jo vedno nosi v srcu in jo premišljuje. Zato so bili njegovi nagovori in podobe tako živi in izvirni, a hkrati preprosti, da so se dotaknili vsakega.

Hvaležen sem za Cerkev, ki je pozorna do malih in odrinjenih, za Cerkev, kjer se lahko vsak počuti doma. Hvaležen sem mu za njegovo neutrudno ponavljanje: Vsi smo bratje, vsi, vsi. Hvaležen sem mu za njegovo oznanilo o usmiljenem Očetu. Usmiljenost je drugo ime za...