Izjava za javnost

Družinski zakonik vsebuje številne nepremišljene rešitve, je poln dvoumnosti in deli slovensko javnost tam, kjer to ne bi bilo potrebno, zato podpisniki te izjave izražamo nasprotovanje zakoniku.

V imenu Centra za avtizem, predsednica Vesna Melanšek opozarja, da bi moral biti namen zakonika ščititi in podpirati tudi tiste, ki so tega najbolj potrebni in upravičeni, to je tudi otrok s posebnimi potrebami ter njihovih družin, ki z velikimi žrtvami, odrekanji in ljubeznijo skrbijo zanje, družinski zakonik pa jih sploh ne omenja, kot da te družine sploh niso družine.

Podpirajo izjavo dr. Janeka Muska, da je definicija družine v zakoniku neustrezna, saj o otroku ne govori z generacijskega vidika, temveč izključno starostnega, torej družina preneha biti družina, ko otrok dopolni 18 let. Otroci s posebnimi potrebami pa so otroci vse svoje življenje. Mi spoštujemo različnost, drug drugega in želimo se pogovarjati z vsemi. Ampak zakonik žal ni napisan z upoštevanjem vseh podpore potrebnih, zato moramo biti PROTI, kar so utemeljili tudi v daljši izjavi.

V imenu skupine 8 strokovnjakov, ki jo sestavljajo prvopodpisani dr. Ivan Štuhec, moralni teolog, dr. Janek Musek, psiholog, dr. Jože Trontelj dr. med., dr. Christian Gostečnik klinični psiholog in drugi, ki so podpisali odprto pismo Koristi otrok podrejene biseksualnim skupnostim želi dr. Jože Balažic, dr. med, opozoriti na glavne ugotovitve pisma:

1. novi družinski zakonik vsa razmerja med spoloma ureja na novo, predvsem biseksualno razmerje;
2. postavlja za temelj družine otroka in ne moškega in ženske;
3. ne upošteva bioloških, antropoloških in psiholoških spoznanj, ki bistveno vplivajo na otrokovo samopodobo;
4. želi izenačiti nekaj, kar biološko ni mogoče in za to instrumentalizira državo;
5. s tem zakonom izziva ustavno presojo in konflikt z obstoječo zakonodajo.

Igor Vovk v imenu vodilne družinske organizacije Zavoda iskreni.net meni, da je temeljna pomanjkljivost zakonika redefinicija zakonske zveze in družine. Definicija je pomembna, saj odraža naš temeljni odnos do stvari. Za vsakega otroka bi si morali želeli, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo, ne zgolj poljubna ljubeča odrasla. Otrokom, ki so prikrajšani že zaradi razhoda staršev (tudi tisti v istospolnih družinah), bi morali čim bolj olajšati to prikrajšanost, napačno pa je, če to prikrajšanost označimo kot normalno.

Igor Vovk še opozarja, da to nikakor ne pomeni manjvrednosti otrok, ki živijo v drugih, raznovrstnih oblikah družin, še manj to, da bi morale biti kratene njihove pravice. Še več, prepričan je, da bi jih morala država še bolj podpreti in zaščititi. Odločno pa nasprotuje mnenjem, da se pravic teh otrok ne da zagotoviti brez redefinicije družine.

Če povzamemo. Ko v tako pomembnih stvareh v družbi ni velike mere soglasja, je edino racionalno, da se predlog zakona zavrne in se pristopi k oblikovanju novih rešitev, za vse tisto, kar se je v razpravi izkazalo za potrebno.

Vesna Melanšek
Predsednica društva
melansek.vesna@gmail.com
031 470 187


Dr. Jože Balažic
(v imenu skupine 8 strokovnjakov)
joze.balazic@telemach.net
041 758 606

dr. med Igor Vovk
direktor Zavoda iskreni.net
igor@iskreni.net
051 422 990