Na novinarski konferenci ob predstavitvi Izjave proti diskriminaciji pri načinu pokopa pokojnih (v celoti jo je mogoče prebrati spodaj) so sodelovali mufti mag. Nevzet Porić, predsednik Mešihata Islamske skupnosti v RS, škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak, pastor prim. Daniel Grabar, superintendent Evangelijske binkoštne cerkve v Sloveniji v imenu podpisnikov izjave ter frančiškan in profesor na Teološki fakulteti p. dr. Mari Jože Osredkar v imenu Katoliške cerkve in dr. Drago Čepar, urednik nedavno izdanega zbornika Za pravico do groba.

Z leve: p. dr. Mari Osredkar, dr. Drago Čepar, mag. Nevzet Porić, mag. Leon Novak in prim. Daniel Grabar. FOTO: Tatjana Splichal

Javno zapostavljena diskriminacija

p. dr. Mari Jože Osredkar je podčrtal, da se pogosto in na različnih področjih življenja dogajajo krivice, o katerih mediji vestno poročajo, medtem ko je še ena neenakopravnost v javnosti zapostavljena in se o njej ne govori: diskriminacija pri načinu pokopa, s katero se je v Sloveniji najprej soočila Katoliška cerkev. Po njegovem se mnoge krščanske družine iz praktičnih razlogov odločajo za žarni pokop rajnih, medtem ko se številni, ki želijo telesa svojih dragih položiti v zemljo, soočajo z diskriminacijo, saj jim je to na mnogih slovenskih pokopališčih onemogočeno. Tudi zato je Komisija za ekumenizem in medreligijski dialog pri Slovenski škofovski konferenci v sodelovanju s še 6 verskimi skupnostmi pripravila izjavo proti diskriminaciji in bo o tem obvestila tudi odgovorne politike.

Zavestno povezali tematiko z veliko nočjo

»Lahko govorimo o kršenju verske svobode ali o okrnjeni demokraciji oziroma svobodi v Sloveniji. Ko smo pri Komisiji pripravljali osnutek izjave in jo predstavili še drugim verskim skupnostim, smo jo želeli javnosti predstaviti v velikem tednu, ker kristjani v njem razmišljamo o smislu življenja, Kristusovi smrti in pokopu, hkrati pa ne moremo ne razmišljati tudi o tem, da tudi naši bližnji rajni potrebujemo pokop in kako se bomo od njih poslovili. Zavestno smo se torej odločili, da povežemo ta problem z veliko nočjo. Dejstvo, da je izjavo podpisalo 7 najpomembnejših verskih skupnosti v Sloveniji, je tudi izraz, kako smo povezani med seboj, da sodelujemo in smo v zelo dobrih odnosih. V tem duhu bomo nadaljevali tudi glede drugih težav in nepravilnosti,« je dejal p. Osredkar.

Dr. Drago Čepar je uredil zbornik Za pravico do groba. FOTO: Tatjana Splichal

Zbornik Za pravico do groba

Izjava je nastala na podlagi enoletne raziskave dr. Draga Čeparja o možnostih pokopavanja na vseh 1231 slovenskih pokopališčih v 210 občinah (dve občini pokopališča nimata), izsledki pa so objavljeni v zborniku Za pravico do groba TUKAJ. Na več krajih je mogoče govoriti o diskriminaciji pokojnih in njihovih žalujočih svojcev, ki nimajo pravice do pokopa s krsto, obenem pa avtor izpostavlja, da je pravica do groba kršena tudi v mnogih občinah: pregledal jih je 58, med njimi jih kar 27 določa obvezen sežig »revežev« oziroma ljudi, ki jim stroške pogreba krije občina, ne da bi človeka vprašali ne po veri ne po poslednji volji.

Slovenija, zastavonoša v Evropi po upepelitvah

»Še o mednarodni umeščenosti, saj nekateri pravijo, da je po vsej Evropi in po vsem svetu tako – pa ni. Slovenija je bila v letu 2023 s skoraj 87 % upepelitev prva v Evropi, zastavonoša! Italija, denimo, je imela 38 % upepelitev, Malta – ki je imela do leta 1916 prepoved kremiranja – pa 0 %! Nekateri pravijo, da se diskriminacija dogaja, ker ni prostora. Niti približno ni res. Malta ima 15-krat večjo gostoto prebivalstva kot Slovenija, torej tam res ni prostora – za grob pa je! Pri nas je velik pritisk za kremiranje od delavcev pogrebnih zavodov, nekateri vljudno povedo, da je pač tak trend in moda, da nihče drug tega ne dela več,« še dodaja Čepar.

Izjava je nastala na podlagi enoletne raziskave dr. Draga Čeparja. FOTO: Tatjana Splichal

Občina Puconci, zgled dobre prakse

Kot zgled dobre prakse pa z veseljem navede Občino Puconci, ki je določila takole: če je naročnik in plačnik pogreba pokopa Občina, se pokop opravi s krsto, žaro ali raztrosom pepela. Ob tem je treba upoštevati in spoštovati tudi pokojnikovo poslednjo voljo. »Taka določba pije vodo. Toliko za zgled, da niso vse občine enake in so možne drugačne občinske določbe,« je zatrdil Čepar, ki je v zahtevno raziskavo vložil ogromno truda, saj je bilo treba kontaktirati vsaj 300 ljudi iz vseh slovenskih občin, nekatere pa imajo tudi po 45 pokopališč in niti same ne vedo, kako se da na njih pokopavati.

Sežig pri muslimanih prepovedan

Mufti mag. Nevzet Porić je poudaril, da je sežig trupla pri muslimanih popolnoma prepovedan in sploh ni možno izvajati tovrstnega načina pokopa, možen je zgolj klasični s krsto. »V Islamski skupnosti smo pozdravili to pobudo in sodelovali pri oblikovanju in podpisovanju izjave, v kateri je poudarjena izbira, ki bi jo morali imeti vsi ljudje, saj živimo v demokratični družbi in nam ustava to omogoča. Vsaka družina bi morala imeti izbiro, kako naj se poslovi od svojega najdražjega. Vendar pa v Sloveniji ne moremo na vseh pokopališčih in v vsem občinah izvesti klasičnih pokopov, kot jih zahteva naša vera, bojimo pa se, da bo podobno tudi v občinah, v katerih je klasičen pokop zdaj še dovoljen,« je pojasnil mufti Porić.

p. dr. Mari Jože Osredkar, član Komisije za ekumenizem in medreligijski dialog pri SŠK. FOTO: Tatjana Splichal

Zaskrbljeni glede prihodnosti

Pobudo in izjavo v Islamski skupnosti podpirajo, ker si želijo dolgoročno rešiti to diskriminacijo, da ljudje ne bi bili prisiljeni pasti v situacijo, da bi morali svoje najdražje zaradi pokopa voditi v tujino. K podpisovanju izjave so zato pristopili z velikim veseljem, a hkrati tudi veliko zaskrbljenostjo, saj se bojijo, da ne bo sprejeta tako, kot si želijo, in bo v prihodnje težav glede pokopov še več. Sami se soočajo s še eno problematiko, posebno parcelo v sklopu pokopališč, kjer naj bi bili njihovi pokojniki tudi pravilno obrnjeni oziroma njihovi grobovi pravilno postavljeni, čemur so nekatere občine že prisluhnile, druge – tudi Ljubljana – še ne, kar želijo rešiti na dolgi rok, je še poudaril mufti Porić.

Evangeličani se s to tematiko še niso srečali

V Evangeličanski cerkvi v Sloveniji se, po besedah škofa mag. Leona Novaka, s to problematiko konkretno še niso srečali, a se jim zdi pomembno, da se taka vprašanja, ki so se v praksi pojavila drugje, tudi primerno rešijo. »Zdi se nam pomembno, da imajo vsi verujoči in ostali možnost in pravico odločiti se za pokop pokojnika v krsti. Želimo si, da bi se na državni in občinski ravni uredilo, da do teh diskriminacij ne bi več prihajalo, zato spodbujamo vse odločevalce, naj prisluhnejo izjavi in želji svojcev in pokojnika, ki se želi pokopati v krsti, in to tudi omogočijo. Želimo si, da bi bila ta izjava (u)slišana in realizirana,« je izpostavil škof Novak.

Pastor prim. Daniel Grabar je superintendent Evangelijske binkoštne cerkve v Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

Binkoštni verniki se odločajo po svoji vesti

Binkoštni verniki, tako pastor prim. Daniel Grabar, se sami, po svoji vesti, odločajo, kako bodo pokopani. Pridružujejo se priporočilom večjih Cerkva o tem, a prepuščajo izbiro posamezniku in zato ne prepovedujejo sežiga niti raztrosa, kljub skepsi. »Tudi veliko binkoštnih vernikov in svojcev ima željo biti pokopanih v krsti. Če te pravice ne bo, bo vprašanje, kje bodo pokopani, saj nas navezanost vodi do tega, da grob poiščemo in obiskujemo v domačem kraju, kjer smo živeli. Pravica do pokopa s krsto je na osnovi spoštovanja odločitve slehernega posameznika ali njegovih dogovor s svojci vredna spoštovanja in tega, da se ji zagotovi izpolnitev,« je prepričan pastor Grabar.

---

Izjava proti diskriminaciji pri načinu pokopa

Analiza o tem, kakšne so možnosti pokopa na slovenskih pokopališčih, je pokazala, da je na več krajih mogoče govoriti o diskriminaciji pokojnih in njihovih žalujočih svojcev.

Na treh pokopališčih klasični pokop ni dovoljen, pa čeprav ima naročnik v najemu klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba. Na petdesetih pokopališčih je sicer pokop v krsti mogoč v že obstoječi grob, ki mu je potekla mirovalna doba, niso pa na voljo novi prostori za klasične grobove. Na enem pokopališču odrekajo klasični grob (prostora je sicer dovolj) tistemu, ki ima že v najemu grob, v katerega pa še ni mogoče pokopati pokojnika. Na drugem pokopališču velja na enem delu pravilo, da se v klasični grob, ki mu je potekla mirovalna doba, sme v krsti pokopati samo ožjega sorodnika osebe, ki je bila zadnja pokopana. Táko stanje predstavlja kršenje verske svobode za tista verstva, ki predpisujejo pokop telesa, omejevanje verske svobode za tiste, ki ga priporočajo, in diskriminacijo tiste manjšine, ki se zanj odloča. Nobene omejitve pa ni pri pokopu upepeljenega pokojnika.

Z izjavo bodo seznanili tudi politiko in odločevalce. FOTO: Tatjana Splichal

Pravica do groba in, kot je zapisalo Ustavno sodišče (Odločba US RS številka U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020, točka 39), »posmrtna zaščita osebnosti pokojnika in njegovega dostojanstva ter želja, da bodo njegove odločitve, ki so bile sprejete za časa življenja, spoštovane tudi po njegovi smrti«, sta grobo kršeni tudi pri pokopu oseb, ki jih občina pokoplje na svoje stroške. Mnogo občin, med njimi šest od skupno dvanajstih mestnih, ima v občinskem odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti določbo o obveznem pokopu v žari ali raztrosu – torej sežigu in zdrobitvi kosti. Pomembna diskriminacija se dogaja tudi pri izvajanju sicer nediskriminatornih predpisov. To se dogaja na primer takrat, ko prostor za nov klasični grob formalno obstaja, vendar ga ljudje ne morejo dobiti, ker se izvajalci branijo kopanja in prepričujejo naročnike pogreba, naj ne vztrajajo pri zahtevi za pokop pokojnika v krsti.

Oteževanje ali onemogočanje klasičnih pokopov je še posebej nerazumljivo ob dejstvu, da sežig trupla in drobljenje kosti zahteva večjo porabo energije in občutno bolj obremenjuje okolje z izpusti toplogrednega ogljikovega dioksida in drugimi strupenimi snovmi kakor klasični pokop v krsti. Spoštovanje človekovega dostojanstva tudi po smrti mnogim brani poslati sorodnikovo ali svoje telo v postopek, kjer mu zdrobijo lobanjo in vse večje kosti. Njihovo razumevanje pietete pri ravnanju s telesom pokojnika je potrebno spoštovati.

Skupinska fotografija sodelujočih na novinarski konferenci. FOTO: Tatjana Splichal

Pozivamo Državni zbor RS, predsednika vlade in ministra za gospodarstvo, da vsem omogočijo »v zemlji domači, da truplo leži«; da torej čimprej odpravijo diskriminatorno obravnavo državljanov, ki želijo svoje svojce pokopati v krsti, ter se vsem državljanom zagotovi pravica do verske svobode in svobode mišljenja, ko gre za način pokopa. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti je treba dopolniti tako, da bo vsakomur na domačem pokopališču zagotovljen enako ugoden dostop do pokopa v krsti kot v žari. Občinske svete in župane pozivamo, naj poskrbijo za spremembo diskriminatornih in neustavnih občinskih odlokov, za dovolj prostora za klasične in žarne grobove in za sprotno informacijo na pokopališčih in spletu, koliko je na voljo prostih grobov.

Vse, ki se po svoji veri in vesti odločijo za pokop telesa umrlih, želimo opogumiti, naj v odločitvi vztrajajo.

Škof msgr. dr. Peter Štumpf, podpredsednik SŠK, Katoliška cerkev

Mufti mag. Nevzet Porić, predsednik mešihata Islamske skupnosti v RS

Škof mag. Leon Novak, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji

Pastor prim. Daniel Grabar, dr. med. spec., superintendent, Evangelijska binkoštna cerkev v Sloveniji

Protojerej Aleksandar Obradović, arhijerejski namestnik, Srbska pravoslavna cerkev

Protojerej Dimitar Gazinkovski, arhierejski namestnik, Makedonska pravoslavna cerkev v Sloveniji

Mmag. Elie Rosen, predsednik, Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov