Analiza o tem, kakšne so možnosti pokopa na slovenskih pokopališčih, je pokazala, da je na več krajih mogoče govoriti o diskriminaciji pokojnih in njihovih žalujočih svojcev.

Na treh pokopališčih klasični pokop ni dovoljen, pa čeprav ima naročnik v najemu klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba. Na petdesetih pokopališčih je sicer pokop v krsti mogoč v že obstoječi grob, ki mu je potekla mirovalna doba, niso pa na voljo novi prostori za klasične grobove. Na enem pokopališču odrekajo klasični grob (prostora je sicer dovolj) tistemu, ki ima že v najemu grob, v katerega pa še ni mogoče pokopati pokojnika. Na drugem pokopališču velja na enem delu pravilo, da se v klasični grob, ki mu je potekla mirovalna doba, sme v krsti pokopati samo ožjega sorodnika osebe, ki je bila zadnja pokopana. Táko stanje predstavlja kršenje verske svobode za tista verstva, ki predpisujejo pokop telesa, omejevanje verske svobode za tiste, ki ga priporočajo, in diskriminacijo tiste manjšine, ki se zanj odlo...