Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

S. Marija Rafaela Vurnik, Izjemna življenjska pot, Radovljica

Za vas piše:
Diana Novak
Objava: 16. 06. 2025 / 05:40
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 31.07.2025 / 13:52
Ustavi predvajanje Nalaganje
S. Marija Rafaela Vurnik, Izjemna življenjska pot, Radovljica
Uršulinka s. Marija Rafaela Vurnik (31. 1. 1898, Radovljica - 1. 9. 1983, Ljubljana). FOTO: splet

S. Marija Rafaela Vurnik, Izjemna življenjska pot, Radovljica

V sklopu prireditve Vurnikovi dnevi 2025 so v petek, 13. junija 2025, v atriju župnišča v Radovljici odprli razstavo o življenju in delu arhitektove sestre, uršulinke s. Marije Rafaele Vurnik, misijonarke na Tajskem.

Razstava je nastala v spomin na 100. obletnico ustanovitve šole Mater Dei v Bangkoku na Tajskem in zaokrožuje večletno raziskovanje dela in življenja izjemne Radovljičanke, ki izhaja iz znane družine Vurnik. 

Razstava o s. Mariji Rafaeli Vurnik bo v atriju radovljiškega župnišča na ogled do 25. junija, nato se bo kot stalna razstava preselila v zakristijski stolp. FOTO: s. Diana Novak

Prijetna osebnost mirnega temperamenta, ki se je dobro razumela z vsemi.

Avtor razstave je Zvone Papler, njeno postavitev pa sta ob podpori občine in krajevne skupnosti omogočila Kuturno društvo Sotočje in Župnija sv. Petra Radovljica.

Znamenita Radovljičanka in uršulinka

Marija (s. Rafaela) Vurnik se je rodila v Radovljici 31. januarja 1898 kot najmlajša hči Terezije in podobarja Janeza Vurnika. V družini se je rodilo osem otrok, a sta samo dva preživela najzgodnejše otroštvo: najstarejši Ivan in najmlajša Marija Helena. 

Kjerkoli je živela, je s svojim poslanstvom spreminjala svet.

Bila je štirinajst let mlajša od brata Ivana Vurnika, znanega arhitekta, enega od pionirjev sodobne slovenske arhitekture. 

FOTO: s. Diana Novak

Z dvanajstimi leti je zapustila rojstni kraj in odšla v uršulinsko šolo v Škofji Loki. Po maturi je vstopila k uršulinkam in delovala na misijonu na Tajskem ter kot svetovalka vrhovne predstojnice v Rimu. 

Posebej je spodbujala k čim boljši izobrazbi in se povsod neutrudno borila za pravice, spoštovanje in dvig dostojanstva žensk.

Po vrnitvi iz tujine je živela v uršulinskem samostanu v Ljubljani, kjer si je v težkih časih po vojni zelo prizadevala za dostojno življenje sester in vrnitev odvzetih samostanskih prostorov.

Postopno odkrivanje izjemne poti

Njeno življenje in delo sta bila do pred nekaj leti med Radovljičani malo poznana. Da gre za pomembno občanko, je sicer dala slutiti njena fotografija v sejni dvorani občine Radovljica, vendar z izjemo krajših zapisov v radovljiških zbornikih in časopisih njena izjemna življenjska pot še ni bila celoviteje predstavljena. 

Vsi so cenili njeno inteligentnost, poznavanje jezikov, razgledanost na področju družbenih in političnih razmer v svetu ter sposobnost dobrega načrtovanja.

FOTO: s. Diana Novak

V zadnjih letih so zato na pobudo mnogih Radovljičanov in v organizaciji Kulturnega društva Sotočje pripravili več dogodkov, s katerimi so življenje s. Rafaele Vurnik predstavili širši javnosti. 

Po vrnitvi v Ljubljano si je v težkih časih po vojni zelo prizadevala za dostojno življenje sester in vrnitev odvzetih samostanskih prostorov.

Postopoma se je nabralo tudi dovolj gradiva za razstavo, ki osvetljuje različna obdobja njenega življenja.

Avtor razstave Zvone Papler pred enim od razstavnih panojev. FOTO: s. Diana Novak

Škofja Loka, Bangkok, Rim, Ljubljana

Ob odprtju razstave sta obiskovalce nagovorila predsednik Kulturnega društva Sotočje g. Klemen Bohinc in predsednik Krajevne skupnosti Radovljica g. Andrej Golčman, glasbeno spremljavo pa je na harmoniki dodal Jan Burja. 

Harmonikar Jan Burja. FOTO: s. Diana Novak

Avtor Zvone Papler je zbranim predstavil vsebino razstavnih panojev, ki z opisi in slikovnim materialom vodijo obiskovalca po poteh s. Rafaele Vurnik iz rojstne Radovljice preko šolanja in študija pri uršulinkah v Škofji Loki na misijon v Bangkoku na Tajskem, skozi dve desetletji življenja v Rimu in končno vrnitev v rodno domovino.

Glava, srce in duša šole

Ob fotografijah, izsekih iz pisem in citatih izvemo tudi marsikaj o njeni osebnosti. Kot ravnateljica in direktorica šole na misijonu v Bangkoku je bila »srce in duša šole«. 

Razstava predstavlja izjemno življenjsko pot s. Marije Rafaele Vurnik. FOTO: arhiv s. Tatjane Car

S svojo ljubeznijo in predanostjo redovnemu poklicu je bila svetilnik študentkam, sestre v skupnosti pa so jo opisale kot prijetno osebnost mirnega temperamenta, ki se je dobro razumela z vsemi. 

Blestela je kot duhovna voditeljica sestram in ljudem, ki so prišli iskat njen nasvet.

Vsi so cenili njeno inteligentnost, poznavanje jezikov, razgledanost na področju družbenih in političnih razmer v svetu ter sposobnost dobrega načrtovanja in ekonomskega upravljanja.

Ženske je spodbujala k čim boljši izobrazbi

A vendar je najbolj blestela kot duhovna voditeljica sestram in ljudem, ki so prišli iskat njen nasvet. Posebej goreča pa je bila kot apostol mladim dekletom in ženskam. Zavedala se je vloge žene pri vzgoji otrok. Posebej je spodbujala k čim boljši izobrazbi in se povsod neutrudno borila za pravice, spoštovanje in dvig dostojanstva žensk. Kjerkoli je živela, je s svojim poslanstvom spreminjala svet.

Vurnikovi dnevi 2025 na razstavi, ki jo je pripravil Zvone Papler, predstavijo tudi zgodbo njegove štirinajst let mlajše sestre. FOTO: s. Diana Novak

Del odprtja razstave je bil tudi orgelski koncert, na katerem je v soboto, 14. junija, nastopil Gregor Klančič, organist in vodja glasbene dejavnosti v ljubljanski stolnici.

Razstava o s. Mariji Rafaeli Vurnik bo v župnijskem atriju na ogled do 25. junija 2025, nato pa bo kot stalna razstava postavljena v zakristijskem stolpu.

Marjana Ahačič, Razstava o sestri Rafaeli Vurnik, Radovljica, Gorenjski glas, 29. 7. 2025

Nalaganje
Nazaj na vrh