Primerjalni izračuni, ki so jih pripravili v Družinski pobudi, kažejo, da so imele družine v letu 2025 na voljo manj razpoložljivega neto dohodka, kot bi ga imele, če bi še vedno veljala davčna ureditev prejšnje vlade. Ob tem navajajo, da je sedanja vlada v eni prvih potez razveljavila razbremenilne spremembe dohodnine, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše, ter uvedla nove obvezne prispevke. Razlika v neto dohodkih se po njihovih izračunih razlikuje glede na višino dohodkov in število otrok.

Kolikšne so razlike pri minimalni in povprečni plači?

Pri minimalni plači (bruto 1.278 evrov mesečno) je mesečni neto dohodek za posameznika v letu 2025 po njihovih izračunih znašal približno 887 evrov, kar pomeni skoraj 800 evrov manj na letni ravni, kot bi znašal ob prejšnji davčni ureditvi.

Posameznik s povprečno plačo (bruto 2.531 evrov mesečno) je prejel v 2025 mesečni neto dohodek 1.613 evrov in po njihovih izračunih znaša letno znižanje neto dohodka za posameznika več kot 1.150 evrov. Pri družini, kjer pa imata oba starša povprečno plačo in dva otroka, pa skupna izguba po izračunih Družinske pobude znaša skoraj 2.400 evrov letno.

Pri višjih dohodkih so razlike še izrazitejše

Družina z dvema zaposlenima staršema, ki prejemata 1,5-kratnik povprečne plače (bruto 3.796 evrov mesečno, kar je 2.323 evrov neto), in z dvema otrokoma ima po teh izračunih več kot 2.500 evrov nižji letni neto dohodek, pri dvakratniku povprečne plače (bruto 5.062 evrov mesečno) pa se ta razlika približa 3.400 evrom letno.

Če gledam mlade družine, je največja težava stanovanjsko vprašanje. Nepremičnine so šle v nebo, dolgoročna socialna varnost pa je praktično samo v lastniškem stanovanju. (Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude)

Dodatno breme so vrtci

V Družinski pobudi ob tem opozarjajo še na dodatne pritiske na družinski proračun, in sicer da so se vrtci v mnogih občinah v zadnjem obdobju podražili za več kot 30 %, ponekod tudi za več kot 40 %, pri čemer so breme podražitev po njihovih navedbah v celoti nosili starši in občine. 

Predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše ob tem v telefonskem pogovoru za Družino izpostavlja neenak pristop države: »Ko so delali plačno reformo v javnem sektorju, je država poskrbela, da je dvig plač, ki je dvignil tudi stroške v domovih za starejše, pokrila iz državnega proračuna. Pri vrtcih pa ne – tam so pustili breme občinam in staršem.«

Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda: »Vedno manj ljudi je navdušenih nad tem, da imajo otroke, da so starši.« FOTO: Tatjana Splichal

Skoraj 6 % manj otroških olajšav

Navajajo tudi več sprememb, ki po njihovih podatkih vplivajo na nižja neto izplačila. Med njimi izpostavljajo znižanje splošne olajšave, ki bi po prejšnji ureditvi za leto 2025 znašala 7.500 evrov, po veljavni pa 5.260 evrov. 

Opozarjajo tudi na slabše usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, zaradi česar so po njihovih navedbah otroške olajšave skoraj 6 % nižje, študentska olajšava pa skoraj 14 % nižja, hkrati pa dohodki hitreje prehajajo v višje davčne razrede. Poleg tega navajajo še nove obvezne prispevke, in sicer obvezni zdravstveni prispevek v višini 37,17 evra mesečno oz. 446 evrov letno ter prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % bruto plače.

Stanovanjsko vprašanje – ključna ovira za mlade družine

Merše kot eno največjih težav za mlade družine izpostavlja stanovanjsko problematiko: »Če gledam mlade družine, je največja težava stanovanjsko vprašanje. Nepremičnine so šle v nebo, dolgoročna socialna varnost pa je praktično samo v lastniškem stanovanju.«

Po njegovih besedah so najemniška razmerja preveč negotova, neprofitna stanovanja pa pogosto nedosegljiva slovenskim družinam. Kot pozitiven zgled navaja Madžarsko: »Tam par ob poroki dobi ugodno stanovanjsko posojilo, ki se z vsakim otrokom zmanjšuje. Če pridejo do treh otrok, posojila sploh ni treba več vračati – ker država ve, da so otroci prihodnost.«

Starševstvo brez sistemske podpore

Merše opozarja tudi na težave pri usklajevanju dela in družine. Čeprav zakonodaja omogoča skrajšan delovni čas zaradi starševstva, v praksi to pogosto pomeni breme za delodajalce in pritisk na zaposlene: »Delavec s krajšim delovnim časom je za delodajalca dražji, država pa tu ne daje nobenih spodbud. Prav tu bi lahko pokazala, da ceni starševstvo.«

Ob tem opozarja tudi, da so mladi, ki imajo otroke zgodaj, pogosto finančno kaznovani, saj še nimajo stabilnih zaposlitev: »Mnogi zato odlašajo, dokler nimajo vsega urejenega, potem pa pridejo do otrok zelo pozno – in pogosto ostane le pri enem ali dveh, tudi če bi si želeli več.«

Uveljavljanje davčnih olajšav za otroke

Ena od pomembnih možnosti za razbremenitev družinskega proračuna so davčne olajšave za vzdrževane družinske člane. Te lahko v letnem seštevku pomenijo več sto evrov razlike, vendar le, če so pravilno uveljavljene.

Starši imajo možnost, da se najugodnejša razporeditev davčnih olajšav za otroke upošteva že pri informativnem izračunu dohodnine, in sicer tako, da do 5. februarja vložijo vlogo pri Finančni upravi Republike Slovenije. To lahko storijo tudi prek sistema eDavki najpozneje do 20. februarja 2026, lahko pa obrazec pridobijo tudi na spletni strani FURS (Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane – Obrazci) in ga pošljejo do 5. februarja 2026.