Iztok Bončina s knjigo Sredozemska Slovenija. Foto: Ivo Žajdela

Slovenija je majhna po površini, a nadvse razgibana in pestra. In čeprav imamo le dobrih štirideset kilometrov obale, smo na odprt dostop do morja zelo ponosni. Ta poleg povezave s širnim svetom Primorski daje tudi značilno podobo in značaj.

Škraplje na Velikem Badinu nad ušesi Istre pri Sočergi. Foto: Ivo Žajdela

Vpliv toplote z morja seže daleč v notranjost

Vpliv toplote z morja seže daleč v notranjost, vse do obronkov alpskega sveta – v lokalno podnebje valovitih gričev, v arhitekturo vasi, kulinariko, vinsko kulturo, obdelavo zemlje in celo razumevanje prostora, časa ter gostoljubja. Mehkoba Sredozemlja se kaže v milejših zimah, podaljšani jeseni, sončnih pobočjih in sproščenem utripu, ki povezuje vinorodne griče Brd, vetrovno lego Vipavske doline, kamnite planote Krasa, flišna pobočja Brkinov ter morju najbližjo slovensko Istro.

Morje in kamen, burja in oljke, tradicija in sodobnost

Priročnik Iztoka Bončine Sredozemska Slovenija vabi k odkrivanju najlepših kotičkov slovenskega dela Sredozemlja, v katerem se, kot poudarja avtor, stikajo morje in kamen, burja in oljke, tradicija in sodobnost. Ker se njihov značaj v mnogočem, od kulturnih in zgodovinskih povezav do arhitekture, prehrane ali vinske tradicije ter načina življenja, prepleta s širšim sredozemskim prostorom, so vodnik oziroma turistični priročnik poimenovali Sredozemska Slovenija.

Tradicionalna in zgodovinska poimenovanja petih regij

Uporabili so tradicionalna in zgodovinska poimenovanja petih regij, ki se najpogosteje uporabljajo, čeprav se znotraj širšega kulturnozgodovinskega območja Primorske še vedno pojavljajo tudi druge oznake, kot so Severna Primorska, Goriška, Slovensko primorje ali slovenska Obala. Meje, ki sta jih oblikovala čas in tradicija, se ne ujemajo vselej z administrativnimi. Nekatera naselja so, kot pravijo v Brkinih, »ravno na meji«. Navsezadnje natančna zemljepisna opredelitev posameznih krajev ni ključna; pomembneje je, da gre za privlačna in zanimiva območja, ki so si v mnogočem podobna, hkrati pa je vsako med njimi posebno.

Krajina se spreminja že po nekaj prevoženih kilometrih

Obiskovalci lahko na vsakem izletu občutijo, kako zelo se krajina spreminja že po nekaj prevoženih kilometrih. Gričevnata pobočja se razgrinjajo v ravnine, apnenčaste planote se odpirajo v zelene doline, pod zemljo se skrivajo veličastni jamski sistemi, ki pripovedujejo zgodbo o vodi in milijonih let njenega oblikovanja kamnine.

Pestrost sredozemske Slovenije ponuja širok nabor izletov

Avtor v knjigi Sredozemska Slovenija opozarja, kako pomembno je ohranjanje naravne in kulturne dediščine in kako burno je bilo tod zgodovinsko dogajanje.

Pestrost sredozemske Slovenije ponuja širok nabor izletov: od sprehodov med vinogradi in kolesarjenja po osamljenih grebenih do raziskovanja jam, naravnih mostov, obalnih poti ter spoznavanja življenja v vasicah, kjer hiše, dvorišča in domačije odsevajo večstoletno prilagajanje zahtevnemu načinu življenja.

Ušesa Istre v Velikem Badinu pri Sočergi. Foto: Ivo Žajdela

Za vse, ki želijo spoznati in doživeti posebnosti opisanih regij

»Priročnik sem zasnoval z mislijo na vse, ki želijo spoznati in doživeti posebnosti opisanih slovenskih regij, hkrati pa se umakniti pred prevelikim hrupom in gnečo,« je avtor zapisal v uvodu, in dodal, da lahko predlagane poti po želji združujemo, preoblikujemo, zamenjamo vrstni red ali jih časovno prilagodimo željam in zmožnostim.

Ušesa Istre v Velikem Badinu pri Sočergi. Foto: Ivo Žajdela

Avtor priporoča obisk preverjenih spletnih strani

Za vsak izlet si velja rezervirati vsaj en dan, še bolje pa kar več, saj bodo izleti tako veliko bolj sproščeni. Ker obseg knjige ne dopušča vključitve številnih odličnih turističnih ponudnikov, od gostiln, restavracij, prenočišč in kampov do vinskih kleti, oljarn in turističnih kmetij, avtor priporoča obisk preverjenih spletnih strani, na katerih bomo našli tovrstne informacije: visitkras.info, visit-brkini.com, brda.si, visitizola.com, visitkoper.si, portoroz.si, vipavska­dolina.si.

Mladinska knjiga, Iztok Bončina, Sredozemska Slovenija – kazalo

Iztok Bončina (drugi z desne) je knjigo Sredozemska Slovenija predstavil 21. maja 2025 v Konzorciju v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

1/8