Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Jaklič: »Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko je tuje demokratični ustavni ureditvi«

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 11. 02. 2022 / 17:44
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.02.2022 / 17:55
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Jaklič: »Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko je tuje demokratični ustavni ureditvi«

Jaklič: »Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko je tuje demokratični ustavni ureditvi«
FOTO: Bogomir Štefanič
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi proti dvema do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Proti začasnemu zadržanju enoletnega povišanja zdravniških plač sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda, kar je bilo doslej rezervirano le za funkcionarje, spominja STA. Zahtevo za presojo ustavnosti so na ustavno sodišče vložili predsedniki petih različnih sindikatov.

Nepovratno oškodovanje javnih sredstev?

Ustavno sodišče med drugim ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. »Če bi se izkazale trditve predlagateljev za utemeljene, bi izvrševanje izpodbijane zakonske določbe torej povzročilo poseg v same temelje plačnega sistema brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati,« je zapisano v obrazložitvi.

Ob tem nadaljujejo, da bi izpodbijana zakonska določba omogočila izdajo novih odločb o plačah oziroma sklenitev aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ki bi bili sklenjeni v skladu z zakonodajo, veljavno v tistem času, torej spornim členom in kolektivno pogodbo. Če bi člen ustavno sodišče pozneje razveljavilo, za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, s tem pa bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev.

Jaklič in Šorli z odklonilnim ločenim mnenjem

Ustavno sodišče je sprejelo sklep o zadržanju s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Jaklič je v mnenju med drugim zapisal: »Glasoval sem proti začasnemu zadržanju enoletnega povišanja zdravniških plač. Plače v tem sektorju so eden od pomembnih mehanizmov, s katerim izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko vplivata na raven zagotavljanja pravice ljudi do varovanja njihovega življenja in zdravja. To je pomembno v vseh okoliščinah, posebej pa ob podhranjenosti zdravstvenega sistema in še toliko bolj v času zdravstvene krize. Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko katerekoli izvoljene politične večine, ki sicer deluje zakonito in znotraj okvira svobodne demokratične družbe, je tuje demokratični ustavni ureditvi.«

Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko katerekoli izvoljene politične večine, ki sicer deluje zakonito in znotraj okvira svobodne demokratične družbe, je tuje demokratični ustavni ureditvi. (ddr. Klemen Jaklič)

Janša: Ustavno sodišče spet politizira

Na odločitev ustavnega sodišča se je prek spletnega omrežja Twitter odzval premier Janez Janša in zapisal: »PKP10 je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov preko 57. plačnega razreda, v katerem se sedaj gnete največje število. S tem se omogoči premik navzgor tudi mladim zdravnikom, ki so prav tako podplačani. A ustavno sodišče spet politizira.«

Kdo je vložil zahtevo za presojo ustavnosti?

Zahtevo so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.


Nalaganje
Nazaj na vrh