Matičino zbirko Mozaiki je dopolnila druga pesniška zbirka Jana F. Jarca z naslovom Skoz bele poljane nedokončanih zgodb. Kot je v spremni besedi napisal akad. prof. dr. Milček Komelj je pesniška zbirka Skoz bele poljane nedokončanih zgodb ena sama, iz nežnih segmentov usklajena in v prostih verzih izgovorjena pesem o (pesnikovem oziroma človeškem) bivanju in o spremenljivih lepotah zemeljske pokrajine, po katerih se pesnik vedno znova vrača v dom »k beli slivi, / divji češnji, / staremu kozolcu / in otroškim obrazom«, k obrazu, »ki nosi podobo / cvetličnega vrta«, in k vsem v takem domu doživetim občutjem, toplim dlanem in ljubečim besedam ter mislim na ljubezen, ki »ustvarja / novo življenje«, ki ga poji materino mleko. Pesnik tudi v »bolečini samote« med vzpostavljanjem življenjskega ravnovesja išče le svojo pravo pot. Ta pot pa je negotova, saj se ob njej zaveda, da bi je nihče ne mogel »bolj izgubiti« kakor on sam; a si je med snovanjem teh pesmi lahko vendarle dopovedal: »Našel si svojo pot, / ki se je zdela izgubljena«. »Sredi čudes / in bučnega vpitja« je na svoji poti iskal in poiskal svoj lasten obraz. Šele s poetično, a s spoštljivo treznostjo odmerjeno besedo je lahko zasidral nemir svojega nedokončanega potovanja v samem sebi, v svetlobo na dnu lastne notranjosti, ki skozi čustvene in miselne prebliske zaupa v sinjo neskončnost.

Jan F. Jarc je tudi darežljiv kulturni mecen

Jan F. Jarc se je rodil leta 1965 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist, ki je svojo kariero v mednarodnem merilu uspešnega podjetnika ustvaril iz skromnih začetkov v domači garaži, njegovo notranjo pot, ki jo upesnjujejo verzi letos izdane zbirke, pa označujeta pristen pesniški duh in občutljiva iskrena duša. Skoz bele poljane nedokončanih zgodb so njegova druga pesniška knjiga po prvencu Da bi prst ostala čista, ki je leta 2010 izšel pri založbi Beletrina in o katerem je pisec spremne besede Fabjan Hafner zapisal, da gre za liriko, ki zareže do »globin bralčevega srca« in ga »vodi v izgubljeni svet upanja, dobrega in lepega, v katerem se /.../ znova uči ljubezni kot volje do življenja«. 

Pesniška zbirka Skoz bele poljane nedokončanih zgodb, ki slavi pesnikovo šestdesetletnico, pa bralcu odkriva »podobo redko subtilnega človeka, ki si s pesnjenjem prizadeva le za odtis lastne avtentičnosti«. Svoj naklonjen odnos do kulture, umetnosti in humanitarnih dejavnosti Jan F. Jarc izpričuje tudi kot darežljiv kulturni mecen.

Milena Kraševec: Predstavljam se tako

Pesniška zbirka Milene Kraševec Predstavljam se tako je nastala v okviru letošnjega projekta Knjiga me pomlaja 2. Matičina jezikovna druženja, ki poteka v različnih domovih za starejše in ga sofinancira ministrstvo za kulturo. Slovenska matica ga je v letu 2025 že drugo leto izvajala med drugim tudi v Talita Kum Zavodu Postojna.

Milena Kraševec, rojena 1932 v Vrhniki pri Ložu je imela zelo revno otroštvo, šolala se je v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani pri sestrah usmiljenkah, kjer je ostala med drugo svetovno vojno. Nato je njena družina v okviru agrarne reforme na Štajerskem dobila kmetijo, kjer je avtorica ostala štiri leta. Ko se je vrnila v rojstno Loško dolino, je kot kmečka dekla služila pri družini Zakrajšek, po domače pri Adolfovih, pri katerih je 72 let delala v hlevu in na polju.

Prve verze in risbe je ustvarila v spominskih knjigah svojih sošolk, pesniti in slikati pa je začela, ko je leta 1992 prvo voščilo namenila svoji gospodarici. Zaradi kmečkih opravil je ustvarjala le ponoči. Pesniška zbirka Predstavljam se tako združuje avtoričine iskrene, pristne in pretresljive izpovedne, razpoloženjske, priložnostne in praznične pesmi, ki jih bogatijo tudi njene ilustracije in slikarske stvaritve.

1/3