Kurešček, vzpetino nad Ljubljanskim barjem, na kateri stoji romarska cerkvica Marije, Kraljice miru, je v preteklem vikendu obiskalo tisoče ljudi, da bi prisluhnili nagovorom p. Jamesa Manjackala, indijskega karizmatičnega duhovnika, z njim skupaj molilo in slavilo Boga.

»Kurešček je milosten kraj, kamor prihajajo mnogi, da se priporočijo Bogu in Mariji, Kraljici miru. Še zlasti veliko pa je bilo romarjev zaradi p. Manjackala,« je župnik Avsenik povedal za Družino. »Mnogi so prišli v skrbeh, kjer bodo parkirali na primer, ko pa je bilo slavljenje, izročitev, molitev, so se umirili. Doživel sem, da so pri Kraljici miru ljudje našli svoj mir, se srečali tudi drug z drugim in se pogovarjali."

Številni so želeli, da p. James Manjackal moli nad njimi. FOTO: Jožef Pavlič

Notranja in zunanja ozdravljenja

Ker je znanih mnogo pričevanj o daru ozdravljanja, ki ga ima p. James Manjackal, so številni prišli z željo, da bi bili tudi oni ozdravljeni svoje bolezni. Janez Avsenik je dejal, da je slišal kar nekaj pričevanj ljudi, ki so imeli to izkušnjo. »To je čudovito. Še več kot telesnih ozdravljenj pa je bilo notranjih ozdravljenj, ki jih ne moremo zabeležiti. To so ljudje, ki so ranjeni v svojem srcu, nosijo zamero, sovraštvo – da tisti doživijo ozdravljenje.«

Preberite fotoreportaže s Kureščka: petek, sobota, nedelja.

Po deset ur spovedovanja na dan

Božje zdravilo za ranjeno dušo je zakrament spovedi, ki ga je na Kureščku v preteklih dneh prejelo veliko ljudi. »Že v petek, ko ni bilo toliko ljudi kot v soboto in nedeljo, nas je deset spovednikov spovedovalo po deset ur na dan,« je povedal Avsenik. »V soboto je bilo še več duhovnikov in še več spovedovanja.« Dejal je, da so duhovniki rekli, da so se ljudje pri spovedi res odprli, nekateri so prišli po dolgih letih, da jim je bilo najprej težko, a so nato doživeli dar odpuščanja. Spodbudo za prejem spovedi Avsenik vidi v Manjackalovih besedah, ko se je razgovoril o pomenu tega zakramenta, pa tudi o vrednem prejemanju evharistije.

Še več kot telesnih ozdravljenj pa je bilo notranjih ozdravljenj, ki jih ne moremo zabeležiti. To so ljudje, ki so ranjeni v svojem srcu, nosijo zamero, sovraštvo – da tisti doživijo ozdravljenje.

Poseben dar evangelizacije 

Na nekoliko izzivalno vprašanje, zakaj mora priti misijonar iz tujine, da se k molitvi zbere toliko ljudi, zakaj tega ne stori kakšen slovenski duhovnik, je Janez Avsenik dejal, da so se tudi duhovniki pogovarjali o tem, zakaj besede, ki jih večkrat povedo tudi slovenski župniki pri pridigah, tako odmevajo, če jih izreče p. Manjackal. »P. Manjackal ima poseben božji dar, da spregovori o neki stvari. Bog mu je dal ta dar, zato smo ga povabili, da je nagovoril množico.«

Organizatorji so se posebej potrudili, da so za tiste, ki se zaradi bolezni ali drugih razlogov niso mogli udeležiti duhovne prenove v živo, organizirali video prenos v živo. »V svoji novi župniji sem slišal o nekaterih, da jim je to veliko pomenilo,« je dejal Avsenik.

Potrditev v veri s strani škofa

Zadnji dan duhovne prenove, v nedeljo, je somaševanje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, kar je po Avsenikovih besedah pomenilo potrditev v veri. Za obisk p. Manjackala so morali v župniji Ig zaprositi za dovoljenje SŠK, kot to zahtevajo pravila. Ko so škofom zagotovili, da bo njegov obisk dosegel pravilen duhovni namen, so jim dovoljenje tudi podelili.

»Na Kureščku smo doživeli spodbudo in potrditev naše vere in tega kar oznanjamo. V tem času, ko je vse razvrednoteno in relativno, ko se ne ve, ali je bolje, da živiš ali umreš, je to močno potrebno,« je dejal Avsenik.

»Bodimo boljši kristjani!«

Janez Avsenik v prihodnost gleda optimistično: »P. Manjackal nas je spodbudil, da naj živimo kot kristjani in sledimo Jezusu. Božji dotik naj gre naprej. Nekateri želijo prenovo vse Cerkve, da bo vse bolje, drugače. Če bomo mi boljši, potem bo res kaj bolje, če pa mi ne bomo boljši, bo vse zaman. Jezus od nas pričakuje, da bomo boljši.«