Založba ZRC je izdala knjigo o pomembnem kranjskem zgodovinarju, pridigarju, teologu in polihistorju (predhodniku Valvasorja) Janezu Ludviku Schönlebnu ter še štiri druge knjige.

Janez Ludvik Schönleben

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je v novi zbirki Apes academicae izdal knjigo dr. Monike Deželak Trojar Janez Ludvik Schönleben (1618–1681). Oris življenja in dela, ki prinaša prvo temeljno raziskavo o Janezu Ludviku Schönlebnu, pomembnem kranjskem zgodovinarju, pridigarju, teologu in polihistorju, ki kljub svoji veličini in pomembnosti za slovenski in širši evropski prostor do zdaj še ni bil deležen celostne obravnave.

Prva polovica knjige predstavlja Schönlebnovo razgibano življenjsko pot in pojasnjuje mnoge vidike njegovega življenja, ki so bili doslej neznani ali slabo znani: natančno predstavi njegovo otroštvo, šolanje in osemnajstletno jezuitsko obdobje, ko je aktivno deloval predvsem zunaj meja Kranjske, najdlje prav v dveh vidnejših središčih tedanje avstrijske jezuitske province, na Dunaju in v Gradcu, nakazuje pa tudi vzroke, zaradi katerih se je pozneje odločil zapustiti jezuitski red.

Opisane so podrobnosti v zvezi z njegovim doktorskim izpitom iz teologije, ki ga je opravil na teološki fakulteti v Padovi. Predstavljeno je Schönlebnovo trinajstletno opravljanje službe ljubljanskega stolnega dekana in njegovo službovanje v Ribnici, ko je bil župnik in arhidiakon Spodnje Kranjske. Prikazano je tudi zadnje obdobje Schönlebnovega življenja, ko se je skoraj povsem umaknil iz javnosti in se posvetil pripravi zgodovinskih in genealoških del. Sklepni del biografskega dela monografije predstavlja Schönlebnova osebna poznanstva in osvetli njegovo vpetost v širši evropski prostor.

Drugi del knjige uvodoma prinaša popis celotnega do zdaj odkritega ohranjenega in neohranjenega Schönlebnovega retoričnega, zgodovinsko-genealoškega, teološko-mariološkega, dramskega in filozofskega opusa. V omenjenem popisu so nekoliko več pozornosti deležni njegovi teološko­mariološki spisi, filozofski spis Basis ethica ter drama Haeresis fulminata, Schönlebnova tri zgodovinsko-genealoška in retorična besedila pa so podrobneje predstavljena v nadaljevanju knjige, ki osvetli Schönlebna kot zgodovinarja in govornika ter pridigarja.

Največ pozornosti je namenjeno njegovim natisnjenim zgodovinopisnim delom, predvsem njegovemu najpomembnejšemu delu Carniolia antiqua et nova, spisu Aemona vindicata ter genealogijam kranjskih plemiških družin (Gallenberg, Ursini-Blagay, Attems in Auersperg). Pozornosti je deležno tudi njegovo dvorno zgodovinopisje, ki poveličuje izvor in pomembnost habsburške vladarske hiše.

Schönlebna kot zgodovinarja dodatno osvetli še oris njegovih rokopisnih zgodovinopisnih spisov ter zapiskov in novoodkrita pričevanja o njegovih neohranjenih zgodovinskih spisih.

V zaključnem poglavju je prvič natančno predstavljen Schönleben kot pridigar. Prikazano je njegovo postopno zorenje v govornika in pridigarja. Predstavljeni so njegovi ohranjeni jezuitski govori. Posebej dragocen je popis njegovih po naslovu znanih, toda neohranjenih govorov.

Osrednji del poglavja oriše Schönlebnovo pridigarsko najbolj aktivno obdobje, prikaže glavne značilnosti njegovih pridig in predstavi njegove štiri pridigarske zbirke, dve v nemščini in dve v latinščini. Knjiga omenja tudi njegove neohranjene rokopisne zbirke pridig.

V knjigi je ocena Schönlebna kot zgodovinarja in pridigarja ter opozarja na pomembno prehodno vlogo (J. V. Valvasor, J. G. Dolničar, J. Svetokriški, J. Basar), ki jo je odigral na obeh področjih.

Umetnost glasbe

Jurij Snoj v zajetni knjigi Umetnost glasbe v času od Monteverdija do Bacha (632 strani; Muzikološki inštitut) prikazuje zgodovino evropske umetne glasbe v obdobju baroka. V vsebinskem smislu ima knjiga tri obsežnejše dele: prvi je posvečen epohalnim novostim v italijanski glasbi na prehodu v 17. stol.; drugi opisuje glasbo v 17. stol. v štirih glasbeno najpomembnejših evropskih deželah (Italija, nemške dežele, Francija, Anglija), tretji pa glasbo v prvi polovici 18. stol., ko je mogoče opaziti določeno ustalitev internacionalno uveljavljenih žanrov in glasbenih oblik.

V delu se prepletajo različne vsebinske sestavine: opisano je glasbeno življenje v posameznih zgodovinskih okoljih; na to se navezujejo prikazi glasbenih žanrov; opisane so posamezne zgodovinske glasbene oblike, njihov nastanek in razvoj; prikazana je vrsta skladateljskih osebnosti; slednjič vključuje monografija vrsto analitično-kritiških opisov posameznih izbranih kompozicij, ki ilustrirajo glasbene oblike, žanre in skladateljske osebnosti.

Geografski vodnik

V sedmem zvezku geografskih vodnikov po Sloveniji z naslovom Slovenija VII. (uredil ga je dr. Drago Kladnik), je predstavljenih šest ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva, izvedenih med septembrom 2012 in novembrom 2014, dodana je še ekskurzija Geomorfološkega društva Slovenije iz marca 2012. Vsaka ekskurzija je tematsko posebna, tako da se medsebojno dopolnjujejo v raznolik kolaž, ki dokazuje, kako široko je geografsko obzorje.

Prva nas popelje na Banjšice in v Čepovanski dol, druga nas seznani z raznovrstnimi pokrajinskimi, zgodovinskimi in umetnostnimi prvinami Selške doline in njenega hribovitega obrobja, tretja nas vodi na vzhod države, v Obsotelje in Kozjansko, četrta po Dravinjski dolini in tamkajšnjih učnih poligonih, na peti se podrobneje seznanjamo z našo najbolj razvojno zaostalo pokrajino Goričkim, predzadnja, šesta, je namenjena predvsem sprehodu skozi polpreteklo zgodovino orožja v Parku vojaške zgodovine v Pivki, zadnja pa nas podrobno seznanja z manj znanimi kraškimi pojavi na flišu in meritvami erozije v flišni slovenski Sivi Istri.

Najbolj poznani pregovori

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je izdal knjigo Mateja Meterca Paremiološki optimum. Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini, ki se ukvarja s paremiologijo – delom stavčne frazeologije z žanrskimi značilnostmi pregovorov, rekov, velerizmov in sorodnih paremioloških enot.

Predstavlja s sociolingvistično in korpusno raziskavo zamejeno jedro slovenskih paremioloških enot oziroma paremij. Paremiološki minimum – seznam tristotih najbolj poznanih paremioloških enot – je bil do sedaj določen že v vrsti jezikov, vrzel v slovenski frazeologiji delo ne le zapolnjuje, temveč gre še korak dlje. Avtor je paremiološki minimum po slovaškem vzoru s podatki o pogostnosti enot v jezikovnem korpusu nadgradil v paremiološki optimum.

V delu sta podrobno predstavljeni sociolingvistična spletna raziskava poznanosti 918 paremioloških enot, izpisanih iz dveh slovarjev ter korpusna raziskava pogostnosti 300 najbolj poznanih izmed njih. Delo prinaša še medjezikovno primerjavo slovenskega in slovaškega paremiološkega optimuma. Predstavljene so tudi oporne točke za nadaljnje raziskave zaledja paremiološkega minimuma ter optimuma, npr. najbolj poznani slovenski antipregovori, ki jim je bilo v slovenskih raziskavah do sedaj posvečeno malo pozornosti. Nazorno je prikazana tudi uporabnost opravljenih raziskav za slovaropisje.

Potrošnja, tehnološki razvoj in emancipacija

Inštitut za kulturne in spominske študije je izdal knjigo Polone Sitar »Ne le kruh, tudi vrtnice!«. Potrošnja, tehnološki razvoj in emancipacija žensk v socialistični Sloveniji. Knjiga prispeva nove uvide k raziskavam na področju antropologije (po)socializma, kulture potrošnje, spola in spomina. Temelji na pričevanju sogovornic in sogovornikov, ki ponudijo vpogled v »strukturo občutenja« socialističnega obdobja skozi prakso potrošnje, iz katere se zrcalijo kompleksne ekonomske in politične dinamike ter raznoliki disciplinski režimi na eni strani in razumevanje moči, upora in emancipacije na drugi.

Avtorica vzpostavi kritično distanco do pristopa, ki obravnava socializem kot totalitarizem in pokaže, da socialistične politike niso bile preprosto diktirane od zgoraj, ampak izpogajane med državo in državljani/državljankami, pri čemer pa se ženska potrošnica v socializmu ni zgolj odzivala na družbene prepreke in ovire zgodovine, ampak je aktivno soustvarjala družbeni čas. S preučevanjem tega, kako so potrošniki in potrošnice interpretirali in ustvarjali medsebojne povezave med materialnimi predmeti, moralnim ugledom in (samo)spoštovanjem, knjiga pokaže tudi določene specifične prvine slovenskega in jugoslovanskega razvoja evropskih držav po drugi svetovni vojni.