»Ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja bolniške župnije odličje sv. Cirila in Metoda prejme zdravnik prim. Janez Zajec za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci,« so slovenski škofje na redni seji Slovenske škofovske konference sklenili oktobra 2021. 

O Miji Zajec, ženi Janeza Zajca, smo v Družini pisali TUKAJ.

Duhovnikom odpiral pot do bolniških sob

»Primarij Janez Zajec je bil v veliko pomoč številnim duhovnikom pri zagotavljanju duhovne oskrbe hospitaliziranim bolnikom in je dejavno pomagal pri razvoju celostne bolniške pastorale Katoliške cerkve v Sloveniji. S svojim strokovnim znanjem in krščansko držo je slovenskim duhovnikom odpiral pot ne le do bolniških sob, temveč tudi do vodstev bolnišnic in odgovornih v zdravstvu. Janez Zajec je sodeloval tudi na simpoziju o zdravstveni pastorali na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Predaval je o duhovni oskrbi kot pomoči pri zdravljenju.«

S svojim strokovnim znanjem in krščansko držo je slovenskim duhovnikom odpiral pot ne le do bolniških sob, temveč tudi do vodstev bolnišnic in odgovornih v zdravstvu.

Na študij medicine zaradi astme

Janez Zajec je bil leta 1942 rojen v Ljubljani v katoliški družini očetu državnemu uradniku in materi učiteljici.  Po končani osnovni šoli se je želel vpisati na klasično gimnazijo, a mu je bilo to onemogočeno, ker je bil sin domobranca. Uspešno je maturiral na 1. državni gimnaziji Bežigrad in nadaljeval s študijem medicine. Kot otrok je imel astmo, kar je pripomoglo tudi k odločitvi za študij medicine: »Astma bo ostala in je najbolje, da vpišem kar medicino.« Astma ni ostala, je pa Janez ostal zvest svojemu poklicu in na tem področju naredil veliko dobrega. 

Srečen sem, da sem po Božji previdnosti kljub svoji človeški nebogljenosti smel biti majhen delček te čudovite 'Božje avanture'.

Prepričan je, da je vse življenje nad njim »držal roko« pokojni oče in ga je spremljala Božja previdnost. Da denar ni vse, je v času svojih odgovornih služenj pokazal tudi s tem, da je celih deset let enkrat tedensko zastonj delal v ambulanti, ker je imel rad paciente in medicino.

Novico, da bo prejel Ciril-Metodovo priznanje, je sprejel s presenečenjem. »Srečen sem, da sem po Božji previdnosti kljub svoji človeški nebogljenosti smel biti majhen delček te čudovite 'Božje avanture' in da smo skupaj mogli storiti nekaj od tistega, kar smo bili dolžni storiti – to je nekaj lepega za Boga, za naše bolnike in Cerkev.«  

 Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (6/2022).