Knjiga (584 strani) prinaša analizo glasovnih in naglasnih značilnosti terskega narečja slovenščine, ki jo govorijo na zahodu Beneške Slovenije.

Bogato narečno gradivo prej slabo raziskanega narečja vključuje besedje različnih besednih vrst in pregibnostnih vzorcev, avtor pa ga je zbral med letoma 2014 in 2018 s terensko raziskavo v desetih krajih.

To so: Ter (Pradielis), Zavarh (Villanova delle Grotte), Viškorša (Monteaperta), Tipana (Taipana), Plestišča (Platischis), Porčinj (Porzus), Prosnid (Prossenicco), Čanebola (Canebola), Mažerole (Masarolis) in Breginj.

Avtor skozi analizo zbranega gradiva podaja interpretacijo razvoja naglasnih in glasovnih prvin v narečnih govorih od izhodiščnega splošnoslovenskega do današnjega stanja ter na podlagi tega identificira relevantne značilnosti za notranjo členitev narečja.

Spominska plošča, tudi v slovenščini, na cerkvi v Plestiščih z imeni duhovnikov, ki so bili v službi ljudem teh krajev. FOTO: Ivo Žajdela

Zbornik Alternator 2022

Zbornik Alternator 2022 vsebuje šestnajst člankov po uredniškem izboru, ki so bili v letih 2020–2022 objavljeni v spletni reviji Alternator (www.alternator.science).

Revijo Alternator pišejo raziskovalci za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo.

Izbor člankov je tematsko in metodološko raznolik, saj prinaša različne znanstvene pristope in discipline, kar tudi povzema samo bistvo in namen revije Alternator: preseči dihotomijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi vedami ter zajeti čim več znanstvenih vsebin »pod eno streho«.

V zborniku se tako zvrstijo raznovrstne vsebine od literarnih, jezikoslovnih, filozofskih, umetnostnozgodovinskih, psiholoških, socioloških, pravnih do bioloških, kemijskih, fizikalnih, okoljskih in računalniških ter razmisleke o znanosti.

Članki so kratki in jedrnati

Kozma Ahačič, Kdaj in kje se je zares začela knjižna slovenščina?

Špela Vintar, Z nevronščino v prihodnost

Marijan Dović, Zakaj se je vredno ukvarjati s cenzuro nasploh in zakaj z literarno cenzuro v 19. stoletju?

Matjaž Ličer, Lojze Žust, Matej Kristan, Prepletanje umetne inteligence in fizike pri napovedovanju obalnih poplav

Natalija Majsova, Making the Most of a Past’s Futures: Soviet Space Science Fiction between Projection and Recollection

Tom Turk, Komuniciranje znanosti v boju z družabnimi mehurčki v času pandemije

Miha Hafner, Dvorezni meč nevroznanosti v kazenskem pravu

Arne Praznik, Vse, kar ste želeli vedeti o cepivih RNK

Matej Huš, Lažna znanost

Marko Kovač, Klimatske spremembe kot Veliki filter razvoja (naše) civilizacije

Simona Gomboc, Dunning-Krugerjev učinek: Ko ne veš, da malo veš

Franci Lazarini, Dvakrat postavljena cerkev /sv. Krištofa za Bežigradom/

Barbara Breznik, Z imunoterapijo nad izvor tumorjev – tumorske matične celice

Paul Freedman, Why Food Matters

Miha Nemevšek, Razpad vesoljnega vakuuma

Alenka Zupančič, »Konec«