Janša je glede dodeljevanja dodatkov v času epidemije koronavirusa dejal, da vlada nima »pristojnosti, da odloča o dodeljevanju dodatkov, vlada sprejme splošni predpis, konkretno pa so o dodatkih odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti pri tem.«

Zakonska podlaga obstaja že 25 let

Premier je povedal, da je, ko gre za zunanje pojave, normalno, da imata opozicija in koalicija drugačne poglede, je pa po njegovem mnenju žalostno, da se je pri drugačnem mnenju vztrajalo za vsako ceno, tudi ko je bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo. »Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej, zakonska podlaga za takšne ukrepe, kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let.«

Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov. (Janez Janša, predsednik vlade)

»Dopolnjevali smo zakonsko podlago«

Janša je ob tem dodal, da je pandemija ne le pri nas, ampak tudi drugod, pokazala, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati in »vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih, s katerimi nismo zgolj omilili posledic epidemije, temveč smo tudi dopolnjevali zakonsko podlago za ukrepanje. Verjetno je bilo pripravljenih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag za ukrepanje, na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijano 2-3 % tega,« je pojasnil predsednik vlade.

Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi

Glede vprašanj komisije o verifikaciji hitrih testov je premier poudaril, da je trenutno na trgu na stotine hitrih testov in da so vsi šli čez različne verifikacije. »V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi 100.000 ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno,« je dejal Janša. Glede hitrih testov je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. »Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov,« je spomnil predsednik vlade.

Med sejo preiskovalne komisije. FOTO: Kabinet predsednika vlade

Posledice epidemije se razlikujejo od države do države

Pri posledicah epidemije je Janša izpostavil, da so te različne v različnih državah. »Kar se tiče števila umrlih glede na število okuženih, smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre.« Ob tem je dodal, da smo imeli v drugem valu epidemije nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. »To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič.«

Primerjava z Dansko

Premier je na seji preiskovalne komisije, ki jo vodi Robert Pavšič še povedal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade. »Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70%, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah.«

Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave. (Janez Janša, predsednik vlade)

O uspešnosti spopadanja z epidemijo

»Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave,« je v zaključku poudaril predsednik vlade in pri tem izpostavil, da je nedavno OECD primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko.